Danes je 21.7.2024

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Posojila

10.6.2024, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 26 minut

4.6.8 Posojila

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Dodatno si vidike obresti si oglejte v članku Obveznosti za obresti (primeri knjiženja po SRS 2024)

Posojila so način financiranja podjetij v primeru, ko nimajo lastnih denarnih sredstev za določene namene ali pa so finančne naložbe, v primerih, ko ima podjetje presežek lastnih denarnih sredstev. Posojilna pogodba je skladno z Obligacijskim zakonikom pogodba, s katero se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste ali kakovosti. Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. V gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti, tudi če niso bile dogovorjene.

Pri poslovanju podjetij se pojavljajo:

- dolgoročna dana posojila

- kratkoročno dana posojila

- dolgoročna prejeta posojila in

- kratkoročna prejeta posojila.

RAČUNOVODSKI VIDIK

V knjigovodskih evidencah izkazujemo dana posojila v okviru skupine 07 in 18 in upoštevamo pravila iz SRS 3 (2024), prejeta posojila v okviru skupine 27 in 97 ter se ravnamo glede na določbe SRS 9.

Dolgoročna ali kratkoročna finančna naložba v posojilo se ob začetnem pripoznanju izmeri na podlagi zneskov skladno s pogodbo o danem posojilu. Posojila se lahko nakažejo direktno iz bančnega računa. V tem primeru imamo neposredni odliv denarja iz bančnega računa in se na ta način ena vrsta sredstva (denarja) spremeni v drugo vrsto sredstva (dolgoročno naložbo). Seveda pa ni nujno, da sklenitvi posojilne pogodbe vedno sledi odliv denarja iz bančnega računa. Posojilno razmerje v praksi mnogokrat nima nujno denarnega odliva iz bančnega računa, ampak je lahko zgolj knjigovodska preknjižba neke kratkoročne terjatve (terjatev do kupca) v dolgoročno ali kratkoročno posojilo (na podlagi izjave o pobotu) ali pa ni direktnega odliva denarja iz bančnega računa, ker gre za kompenzacijo z dolgovi druge vrste.

S posojili so povezani tudi obračuni obresti in drugih stroškov (npr. odobritve in obdelave pogodbe), ki so za posojilodajalca finančni prihodki, za posojilojemalca pa finančni odhodki ali pa sestavina sredstva, saj se lahko vštevajo v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, naložbenih nepremičnin ali v vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje. Tako po SRS2024 kot po MSRP je potrebno obravnavati ne le obresti, temveč vse stroške izposojanja enotno.

Ali je konto 280 ustrezen za izkazovanje obveznosti za obresti?

Obveznosti iz posojil so finančne obveznosti, ki jih izkazujemo na skupini 27 in 97. Obresti so le povečanje teh finančnih obveznosti in njihovo izkazovanje na realni ravni, seveda skladno z dogovorom med posojilojemalcem in posojilodajalcem. Vendar so obresti po vsebini finančni odhodek in na drugi strani finančna obveznost oz. obveznost do financerja, zato je ustreznejša izbira konta skupine 27 tudi za obresti iz posojil.

Glede evidentiranja in izkazovanja v letnem poročilu računovodski standardi zahtevajo še, da se ločeno izkazujejo dolgovi do organizacij v skupini in na tiste do drugih. Vse navedeno velja tudi za terjatve iz posojil.

Eno posojilo na dveh postavkah v bilanci stanja?

Ne glede na to, da smo morda sklenili eno posojilno pogodbo z daljšim rokom odplačila, je potrebno tako obveznost v bilanci stanja izkazovali na dveh mestih – kot kratkoročni in kot dolgoročni dolg. Kot dolgoročni dolg obravnavamo tiste obroke in dele obveznosti, ki zapadejo v plačilo v obdobju, daljšem od enega leta, merjetno od datuma bilance stanja. Ves ostali del dolga (torej že zapadel ali zapadelo do enega leta od datuma bilance stanja) pa izkazujemo kot kratkoročni dolg.

V praksi se dogaja, da družbe prejemajo posojila od svojih lastnikov, pri čemer se ta posojila ne vračajo ali pa ročnost ni bila dogovorjena. V takih situacijah je potrebno dolg iz posojila obravnavati glede na poslovne načrte podjetja (poslovodska ocena) glede zmožnosti in namen vračanja posojila.

Računovodski standardi tudi pojasnjujejo, kako ravnati, kadar je potrebno posojilo poravnati prej kot v 12 mesecih, a ima podjetje pravico do refinanciranja ali podaljšanja roka za poravnavo za najmanj 12 mesecev po poročevalskem obdobju in to namerava tudi storiti. V tem primeru je taka obveznost dolgoročna. Če pa posojilojemalec sam nemore odločati o refinanciranju ali podaljšanju roka za vračilo, se možnost refinanciranja ne upošteva in bilančno izkaže kot kratkoročna obveznost.

SRS 2024 določajo še, da če ima organizacija obveznost iz naslova obstoječega dolgoročnega posojila in pred koncem ali ob koncu poročevalskega obdobja krši neko določbo v posojilni pogodbi, zaradi česar naj bi se obveznost poravnala na zahtevo posojilodajalca, obveznost razvrsti kot kratkoročno. To velja ne glede na to, da se posojilodajalec po koncu poročevalskega obdobja in pred odobritvijo računovodskih izkazov za objavo strinja, da ob kršitvi ne bo zahteval plačila (vrnitve posojila). Organizacija tako obveznost iz naslova obstoječega posojila razvrsti kot dolgoročno, le če je posojilodajalec pred poročevalskim obdobjem oziroma do konca tega obdobja odobril odlog plačila (vrnitve posojila) za najmanj dvanajst mesecev po poročevalskem obdobju, pri čemer lahko organizacija v tem obdobju, v katerem posojilodajalec ne sme zahtevati takojšnjega povračila (vrnitve posojila), odpravi kršitev posojilne pogodbe.

DAVČNI VIDIK

Obresti med povezanimi osebami

Posojilna razmerja se pogosto sklepajo med povezanimi osebami (fizičnimi in pravnimi osebami). Pri danih posojilih je potrebno paziti, da je obrestna mera po posojilni pogodbi najmanj takšna, kot to