Danes je 21.7.2024

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Poslovodenje

27.6.2024, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 19 minut

4.6.7 Poslovodenje

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Vsako podjetje oziroma organizacija za svoje poslovanje oziroma delovanje potrebuje osebo ali več oseb, ki poslovanje vodijo. Za vodenje podjetja se v praksi uporablja več različnih izrazov: management, vodenje, upravljanje, ravnateljevanje, poslovodenje, ravnanje.

Poslovodenje pomeni usmerjanje ljudi, vplivanje na posameznika ali skupino z namenom doseganja cilja v dani situaciji, motiviranje ljudi k izpolnjevanju ciljev. Poslovodenje podjetja je doseganje organizacijskih ciljev z uporabljanjem razpoložljivih virov. Sestavljeno je iz planiranja, usmerjanja, nadziranja, odločanja in komuniciranja.

Zakon o gospodarskih družbah določa, da je že ob ustanovitvi družbe oziroma delniške družbe potrebno imenovati poslovodjo oziroma upravo, ki družbo zastopa in vodi njeno poslovanje. Naloga poslovodje oziroma uprave je, da opredeli cilje poslovanja družbe, pri tem pa mora uporabiti razpoložljive vire (čas, znanje, opremo, denar in ljudi) in cilje doseči. Pravni temelj pridobitve pooblastila za vodenje poslov družbe je lahko zakon ali imenovanje na funkcijo v družbi, za katero pravila družbe določajo, da obsega tudi pristojnost za vodenje poslov. Imenovanje poslovodstva je nujen pogoj za vpis v sodni register, saj mora družba skladno z drugim odstavkom 47. člena ZGD-1 ob prijavi za vpis v register priložiti akt o ustanovitvi in akt o imenovanju poslovodstva, če to ni določeno že z aktom o ustanovitvi.

Poslovodje ali posamezni člani uprave lahko s podjetjem, kjer opravljajo funkcijo poslovodje ali člana uprave, sklenejo delovno razmerje. Delovno razmerje se sklepa na podlagi delovnopravne zakonodaje (Zakona o delovnih razmerjih, skladno s Kolektivnimi pogodbami ali Kriteriji za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev) in v takšnem primeru ima poslovodja ali član uprave enak status kot ostali zaposleni. Za obračun njihovih prejemkov veljajo predpisi in zakonodaja, ki velja pri obračunavanju plač. Zglede obračunov in knjiženja najdete v članku Plače.

Pogodbo o poslovodenju lahko s podjetjem sklene tudi fizična oseba, ki ni lastnik podjetja in pri podjetju tudi ni v delovnem razmerju. Takšna pogodba o poslovodenju je pogodba civilnega prava. S pogodbo o poslovodenju se poslovodja zaveže, da bo za podjetje opravljal določeno delo, podjetje pa mu bo v zameno izplačevalo nadomestilo.

Poslovodne pogodbe sklepajo tudi družbeniki, ki so lastniki več osebnih in enoosebnih družb. Pri njihovem sklepanju je potrebno poznavanje zakonodaje, ki zanje določa nekatere posebnosti.

Skladno s 6. točko 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se morajo obvezno zdravstveno zavarovati družbeniki osebne družbe, družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, če so družbeniki družb oziroma ustanovitelji zavodov poslovodne osebe, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot edini in glavni poklic.

To pomeni, da se morajo družbeniki osebnih družb in družb z omejeno odgovornostjo ter ustanovitelji zavodov obveznost zdravstveno zavarovati, če so:

- tudi poslovodne osebe v družbi oziroma zavodu in

- opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic.

Kdo se šteje za poslovodno osebo?

Na podlagi 10. člena Zakona o gospodarskih družbah je določeno, da se za poslovodstvo štejejo organi ali osebe, ki so po ZGD-1 ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Tako se za poslovodstvo šteje:

- pri družbi z neomejeno odgovornostjo vsi družbeniki, če kateri izmed njih ni z družbeno pogodbo izvzet iz zastopanja,

- pri komanditni družbi komplementarji, če ni kateri od njih s pogodbo izvzet iz zastopanja,

- pri družbi z omejeno odgovornostjo eden ali več poslovodij (v sodnem registru je tip zastopstva praviloma direktor).

Za družbenike družb ter ustanovitelje zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe, obveznost zdravstvenega zavarovanja nastopi, če poslovodno funkcijo v družbi oziroma zavodu opravljajo kot edini ali glavni poklic.

Kdaj se šteje, da družbenik družbe oziroma ustanovitelj zavoda, ki je hkrati poslovodna oseba, opravlja poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic?

Šteje se, da družbenik družbe oziroma ustanovitelj zavoda, ki je hkrati poslovodna oseba