Danes je 25.6.2024

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Odškodnine

20.3.2023, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 14 minut

4.5.13 Odškodnine

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Obligacijski zakonik določa v 131. členu, da kdor povzroči škodo drugemu, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Vsako dejansko stanje, ki povzroči zahtevo za povrnitev škode, mora vsebovati naslednje predpostavke: škodljivo dejstvo, nedopustno škodo, vzročno zvezo med škodnim dogodkom in škodo, ter odgovornost. Krivda ni nujen element odgovornosti, saj obstaja tudi objektivna odgovornost zaradi ravnanja z nevarnimi stvarmi.

Škoda je po definiciji iz 132. člena obligacijskega zakonika zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda).

RAČUNOVODSKI VIDIK

Odškodnine se pri prejemniku odškodnine računovodsko obravnavajo kot prihodek in se knjižijo v skupino 786 ter tako povečujejo davčno osnovo davka od dohodkov pravnih oseb skladno z določili ZDDPO-2, ki določa, da se v davčno osnovo vštevajo vsi poslovni prihodki ugotovljeni v skladu z računovodskimi predpisi.

Odškodnine

Pri plačniku odškodnine se zneski odškodnin obravnavajo kot drugi odhodki, ki se knjižijo v skupini 753. Z vidika davka od dohodkov pravnih oseb znižujejo davčno osnovo, če so izpolnjeni pogoji iz 29. člena ZDDPO-2 (posledica opravljanja dejavnosti, skladno z običajno poslovno prakso).

DAVČNI VIDIK

Odškodnine niso predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dodano vrednost. Kaj se po ZDDV-1 šteje za odškodnino, ki ni obdavčena z davkom na dodano vrednost, je določeno v 13. členu Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost.

Tako pravilnik navaja nekaj primerov, ki se štejejo za odškodnine:

- dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;

- zamudne obresti do višine zakonskih zamudnih obresti, ter stroški opomina;

- pogodbene kazni;

- povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil nobenega blaga oziroma ni prejel nobene storitve.

Primeri odškodnin v praksi so seveda lahko tudi drugi. Odškodnine se štejejo za neobdavčen promet, kar pomeni, da se ne vpisuje v davčne knjige, prav tako zanj ne veljajo pravila o izdajanju računov, kljub temu pa izdamo najmanj interno listino, ki bo podlaga za knjiženje (na primer izdajnica blaga), v primeru obresti pa denimo obračun obresti. Podlaga za knjiženje pogodbenih kazni bo pogodba, dan zahtevek in podobno.

Opredelitev odškodnine z vidika Zakona o dohodnini

Davčna obravnava dohodka fizične osebe, ki je opredeljen kot odškodnina, je odvisna od njegove vsebine. V praksi se pogosto uporablja izraz odškodnina tudi v primeru, ko zaposleni terja od delodajalca 'odškodnino' za neizrabljen dopust, neizplačane nadure in