Danes je 25.6.2022

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Odpravnine

17.5.2022, , Vir: Verlag Dashöfer

4.5.12 Odpravnine

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Odpravnine so prejemki zaposlenih, ki skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) pripadajo delavcem ob upokojitvi (132. člen zakona) ali ob prekinitvi pogodbe s strani delodajalca (108. člen zakona) iz poslovnih razlogov. Delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine, če je delavcu že v času odpovednega roka s strani delodajalca oziroma zavoda za zaposlovanje ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas in delavec sklene pogodbo o zaposlitvi.

Odpravnina ob upokojitvi

Skladno s 132. členom Zakona o delovnih razmerjih pripada delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen najmanj 5 let, ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru upokojitve, odpravnina

- v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Slovenije za pretekle tri mesece, oziroma

- v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine po 1. odstavku 132. člena ZDR-1.

Sorazmerni del odpravnine ob upokojitvi

Če se delavec, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj 5 let, delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.

Odpravnina ob upokojitvi pripada delavcu pod naslednjimi pogoji (kumulativni pogoji):

- v primeru upokojitve,

- delavec ni prejel odpravnine iz 108. člena zakona (redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca),

- delodajalec ni delavcu financiral dokup pokojninske dobe ali je bil znesek za ta odkup nižji, kot bi bila odpravnina ob upokojitvi (v slednjem primeru ima pravico do razlike).

Vse štiri naštete okoliščine morajo biti izpolnjene kumulativno, da delavec pridobi pravico do odpravnine ob upokojitvi.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih pa v 108. členu določa odpravnine delavcem v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti (redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca). Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

- 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let

- 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do dvajset let

- 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot dvajset let

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove (povprečne plače zadnjih treh mesecev), če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ne določa drugače.

Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni z ZDR-1, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Pogodbo o zaposlitvi lahko odpove delodajalec, če za to obstajajo razlogi na strani delavca (110. člen ZDR-1). Prav tako lahko pogodbo o zaposlitvi odpove delavec, če obstajajo razlogi na strani delodajalca predpisani v 111. členu ZDR-1.

Odpravnina pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem