V prvi vrsti je potrebno opredeliti delo prokurista. Tako v praksi poznamo dve obliki opravljanja prokure, in sicer:
- Opravljanje dela prokuristov, ki so pooblaščeni za zastopanje družbe proti tretjim osebam, in to funkcijo v skladu z ZGD-1 tudi dejansko opravljajo in
- Opravljanje dela prokuristov, ki so pooblaščeni za zastopanje družbe proti tretjim osebam, imajo pa hkrati z družbo sklenjeno tudi pogodbo o poslovodenju oziroma družbo dejansko vodijo.
Pravna podlaga za izplačilo dohodkov prokurista je sklenjena pogodba o prokuri. Pogodba o prokuri je pogodba civilnega prava, s katero se prokurist zaveže, da bo opravljal določeno delo, podjetje pa mu bo v zameno izplačevalo nadomestilo. Prokurist je skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 opredeljen kot poslovni pooblaščenec, ki ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Pojem poslovodnih oseb ZGD-1 opredeljuje v 10. členu, ki določa, da se za poslovodstvo štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle.
Dohodki, ki jih fizična oseba – poslovodja doseže na podlagi pogodbe o poslovodenju, se obdavčijo kot dohodki iz delovnega razmerja. Enako velja za dohodke prokurista, dosežene za vodenje družbe, na podlagi pogodbe o poslovodenju. Pri tem se povračila stroškov ne vštevajo v davčno osnovo tega dohodka, in sicer pod pogoji in do višine, ki jo določi vlada.
Dohodki prokuristov, ki so pooblaščeni za zastopanje družbe, pa se štejejo za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Med te dohodke se štejejo tudi izplačila za povrnitev stroškov v zvezi z opravljanjem dela in zanje plačnik davka (izplačevalec) ob…
