Danes je 29.3.2024

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Izvršba

25.5.2022, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 24 minut

4.4.8 Izvršba

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

PRAVNI VIDIK

Vrste izvršb

Podjetja se pri svojem poslovanju srečujejo z več vrstami izvršb, pri čemer sta najpogostejši davčna in sodna izvršba. Davčna izvršba ima svojo podlago v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), sodna izvršba pa v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Davčna izvršba

V skladu s 143. čl. ZDavP-2 izvršbo začne davčni organ, če davek ni plačan v zakonsko predpisanih rokih. Davčni organ je dolžan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerna znesku davka, ki ga je treba izterjati. Davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi.

Elektronsko vročanje

Davčni organ pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, vroča dokumente prek informacijskega sistema eDavki. Zavezanec za davek dokument prevzame s portala eDavki tako, da z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila dokaže svojo istovetnost in prevzame dokument v elektronski obliki ter elektronsko podpiše vročilnico. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko zavezanec za davek z elektronskim podpisom vročilnice prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo obvestilo puščeno prek portala eDavki, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

Davčni organ delodajalcu elektronsko vroča tudi davčne izvršbe za zaposlene.

Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Za izterjavo davka je dovoljeno seči tudi na vse vrste posojil in predplačil, ki jih dolžnik prejme od tretjih oseb.

Izvršilni naslovi

Če ima upnik izvršilni naslov in ta dokazuje upnikovo denarno terjatev do dolžnika, sme pri upravljavcih (npr. pri Ajpes ter vseh drugih podjetjih, ki izvajajo elektronski večstranski pobot) zahtevati podatke o dolžnikih, ki so v večstranski pobot prijavili denarne obveznosti do upnikovega dolžnika. Na ta način se na podlagi 23. člen ZPREZP-1 išče informacije o terjatvah upnikovih dolžnikov.

Davčna izvršba se izvede na podlagi izvršilnega naslova, ki so v skladu s 145. čl ZDavP-2 lahko:

- izvršljiva odločba o odmeri davka,

- izvršljiv obračun davka,

- izvršljiva tuja odločba, ali drug ustrezen akt, ki ima naravo izvršilnega naslova, in ga davčni organ prejme v izvršbo,

- izvršljiv sklep davčnega organa,

- izvršljiv plačilni nalog,

- izvršljiva odločba o prekršku,

- izvršljiva sodba sodišča, izdana v zadevah prekrškov,

- izvršljiv sklep sodišča, izdan v zadevah prekrškov,

- seznam izvršilnih naslovov,

- izvršljiv sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave v delu, ki se nanaša na davke in druge dajatve, ki se skladno z davčnimi predpisi štejejo za davek,

- izvršljiv notarski zapis, s katerim je bila v zavarovanje plačila davčne obveznosti ustanovljena zastavna pravica na premičnini.

Obračun davka postane izvršljiv, ko poteče rok za plačilo davka po obračunu davka, ki je predpisan z zakonom.

Davčna izvršba se ne začne, če znesek davka ne presega 25 evrov. To pa ne velja, kadar je davčni organ pristojen za izterjavo drugih obveznosti (npr. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča).

Odlog davčne izvršbe

Zoper sklep o izvršbi je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve davčne izvršbe. Vendar lahko davčni organ po uradni dolžnosti vseeno zadrži izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Če se nato pritožbi ne ugodi, se za čas odloga izvršitve obračunajo obresti, ki znašajo 2 % letno.

Sodna izvršba

Zakon o izvršbi in zavarovanju določa pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin. Postopek izvršbe se uvede na predlog upnika. Če zakon tako določa, se postopke uvede tudi po uradni dolžnosti (na primer denarne kazni in stroški postopka zaradi gospodarskega prestopka).

Izvršilni naslovi

Izvršilni naslovi, na podlagi katerih sodišče dovoli izvršbo, so:

- izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava;

- izvršljiv notarski zapis;

- druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

V skladu z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPREZP-1) je od 28. 7. 2012 naprej izvršilni naslov tudi izvršnica.

Izvršnica

Izvršnica je listina, ki vsebuje izjavo dolžnika, dano v skladu z ZPREZP-1, s katero se dolžnik zaveže plačati z izvršnico določen denarni znesek. Upnik mora izvršnico predložiti v plačilo v treh letih po dospelosti obveznosti iz izvršnice. Upnik zahteva izvršitev plačilne transakcije v skladu s pooblastilom iz izvršnice tako, da predloži izvršnico v plačilo enemu izmed dolžnikovih ponudnikov plačilnih storitev. Upnik ob predložitvi izvršnice navede račun, na katerega naj se denarna sredstva prenesejo. Predložitev izvršnice predstavlja izročitev plačilnega naloga upnika banki v skladu z zakonom, ki