Danes je 29.3.2024

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Izobraževanje

19.4.2022, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 24 minut

4.4.6 Izobraževanje

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Storitve izobraževanja so lahko storitve, na podlagi katere uporabnik storitve prejme javno veljavno listino o pridobitvi določene stopnje izobrazbe ali pa samo potrdilo, da je opravil izobraževanje oziroma usposabljanje iz določenega področja (tuji jeziki, različni tematski seminarji...).

Strošek

Izobraževanje je za podjetje, ki usposablja svoje zaposlene, strošek, vendar je izobraževanje zaposlenih v sodobnem času nujno potrebno, saj lahko le z nenehnim izobraževanjem zaposlenih podjetja sledijo tehničnemu napredku in novostim, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih. Prav zaradi tega tudi družbeno okolje subvencionira podjetja pri izobraževanju zaposlenih in daje možnost delnega povračila stroškov, ki jih podjetja namenjajo izobraževanju in izpopolnjevanju svojih zaposlenih.

Zakonodaja delodajalcem z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVDZ-1, Ur. List RS, št. 43/2011) nalaga, da mora delodajalec sprejeti določene ukrepe na področju promocije zdravja. Ta proces mora delodajalec načrtovati, izvajati in spremljati. Delodajalec mora promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati in zanjo zagotoviti potrebna sredstva. Promocija zdravja na delovnem so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja. V tem procesu uporablja znanje in nasvete drugih subjektov – po potrebi izvajalca medicine dela, strokovne sodelavce, tudi podjetja, ki se ukvarjajo z izobraževanjem zaposlenih na področju izboljšanja svojih aktivnosti na delovnem mestu tako, da bi čim dalje ohranili svoje zdravje.

Načrt promocije zdravja na delovnem mestu je obvezen del ocene varnosti delovnega mesta. Inšpektorat za zdravje predlaga, da so ukrepi preprosti in sledljivi, da so plod sodelovanja med delodajalcem in zaposlenim. To so predvsem aktivnosti delodajalca za dobrobit zaposlenih, za njihovo dobro počutje, tako fizično kot psihično. Udeležba zaposlenih v katerikoli aktivnosti je prostovoljna. V načrtu promocije zdravja na delovnem mestu lahko delodajalec zagotovi priložnosti za izobraževanje zaposlenih na področju skrbi za lastno zdravje in dobro počutje.

Finančna uprava je objavila na svoji spletni strani pojasnilo na temo promocije zdravja na delovnem mestu. V pojasnilu so ukrepi za promocijo zdravja na delovnem mestu pojasnjeni z vidika dohodnine, davčno priznanih odhodkov in davka na dodano vrednost.

Ali so stroški, ki nastanejo z ukrepi promocije zdravja na delovnem mestu, davčno priznani odhodek?

Pod pogojem, da so ukrepi promocije zdravja vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja, se odhodki, nastali na tej osnovi, lahko obravnavajo kot davčno priznani odhodki ob upoštevanju omejitev iz 29. Člena ZDDPO-2 v povezavi z 12. členom ZDDPO-2. Odhodki delodajalca iz naslova izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu, ki ne upoštevajo zgoraj navedenih omejitev, se ne štejejo za davčno priznane odhodke, razen v primeru stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčeni z dohodnino.

29. člen ZDDPO-2 določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. V skladu s tem načelom se za odhodke, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, štejejo odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, imajo značaj privatnosti oziroma niso skladni z običajno poslovno prakso.

Odhodki delodajalca nastali z ukrepi za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu, ki se ne izvajajo na delovnem mestu med delovnim časom in ne izhajajo iz zdravstvenih tveganj neposredno povezanih z opravljanjem dela, praviloma ne izpolnjujejo pogojev za priznanje po 29. členu ZDDPO-2, razen če je tak konkretni ukrep neposredno predpisan z zakonom.

S spremembo 2. točke tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2, ki velja od 1. 1. 2017 dalje, se za boniteto ne štejejo izobraževanja in usposabljanja, ki jih delodajalec zagotovi zaposlenim v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.

Sofinanciranje

V organizacijah je koristno nameniti pozornost spremljanju različnih razpisov, ki nudijo možnost pridobivanja sredstev iz evropskih socialnih skladov ali sredstev proračuna Republike Slovenije za sofinanciranje izobraževanja zaposlenih, usposabljanju zaposlenih na delovnem mestu, sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja vajencev, sofinanciranju kadrovskega štipendiranja ipd ... . Informacije najdemo na spletnih straneh Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Računovodsko obravnavamo storitve izobraževanja pri izvajalcu storitve kot prihodke od storitev (knjižimo v skupini 760) in pri prejemniku storitve (podjetje, ki prejme račun za izobraževanje svojih zaposlenih) kot stroške storitev (knjižimo v skupini 419).

DAVČNI VIDIK

Zakon o davku na dodano vrednost v 8. točki 42. člena