Danes je 1.10.2022

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Stečaj

20.7.2022, , Vir: Verlag Dashöfer

4.7.7 Stečaj

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Stečaj je ukrep, ki ga lahko predlaga dolžnik skladno s pogoji predpisanimi z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, njegov osebno odgovoren družbenik, upnik ali Javni jamstveni sklad in preživninski sklad Republike Slovenije, če ugotovi, da je zaradi insolventnosti nadaljevanje dolžnikovega poslovanja v nespremenjenem obsegu škodljivo, ker se z njim zmanjšuje dolžnikovo premoženje ter s tem tudi možnost za poplačilo upnikov in družbenikov iz preostanka stečajne mase.

PRAVNI VIDIK

Insolventnost je skladno s 14. členom ZFPPIPP položaj, ki nastane če dolžnik oziroma dolžnica v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju ali postane dolgoročno plačilno nesposoben.

Dolžnik, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, je insolventen:

  • če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20% zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu,

  • če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka,

  • če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi,

  • pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja:

  • a) s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave,

  • b) s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali

  • c) z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določen v načrtu finančnega prestrukturiranja,

  • pri dolžniku, ki je potrošnik:

  • če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali

  • -če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov

  • Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben:

  • 1. če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost),

  • 2. pri dolžniku, ki je kapitalska družba, tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.

  • Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja:

  • 1. s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali

  • 2. s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka zaradi insolventnosti.

Da bi se podjetje lahko izognilo morebitnemu stečajnemu postopku lahko dolžnik predlaga postopek preventivnega prestrukturiranja, kar je zakonska možnost, ki jo uvaja novela ZFPPIPP-F veljavna od 7.12.2013. Več o uvedbi, pogojih in posledicah postopka preventivnega prestrukturiranja najdete v članku Prisilna poravnava.

Dolžnik je insolventen, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20% zneska vseh obveznosti, ki jih je dolžnik izkazal v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo obveznosti v plačilo ali če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote obveznosti in tudi, če je prenesena in sprotna izguba, ki je ni možno pokriti iz prenesenega dobička ali rezerv, že dosegla polovico osnovnega kapitala. Če dolžnik problema insolventnosti ne more rešiti, če ga lastniki nočejo dokapitalizirati ali če je postopek prisilne poravnave neuspešen, upnikov pa v celoti ne bo mogoče poplačati, se življenjski ciklus podjetja zaključi s stečajem.

Namen stečajnega postopka je unovčenje vsega premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo terjatev upnikov ter dokončno prenehanje vseh dolžnikovih pravnih razmerij oziroma dolžnika samega

Predlog in začetek stečajnega postopka

O začetku stečajnega postopka odloča sodišče na osnovi predloga, ki ga sodišču poda po zakonu upravičeni predlagatelj. Predlog o začetku stečajnega postopka dolžnika mora vsebovati poleg podatkov o dolžniku še formalni zahtevek za začetek stečajnega postopka ter dokazila o plačilu sodne takse in predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Predlog mora praviloma vsebovati tudi dokaze, da je dolžnik postal insolventen. Predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je namenjene kritju naslednjih stroškov:

  • stroški objav na spletnih straneh AJPES v zvezi s postopkom,

  • stroški stečajnega upravitelja v zvezi z izdelavo otvoritvenega poročila

  • in drugi morebitni stroški, če se stečajni postopek zaključi brez razdelitve.

Predlogu za začetek stečajnega postopka ni potrebno prilagati dokazov o insolventnosti, če stečaj predlaga dolžnik sam. Če stečaj predlaga upnik je potrebno opisati dejstva in okoliščine, ki potrjujejo verjetnost njegove terjatve in priložiti listine, iz katerih je razviden obstoj terjatve in več kot dvomesečna zamuda s plačilom le te

Z novelo ZFPPIPP-E se uvaja tudi možnost oprostitve plačila začetnega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v dveh primerih:

S takšno novo ureditvijo se krepijo pristojnosti upnikov v postopkih zaradi insolventnosti, saj jim je na ta način omogočeno, da sami poskrbijo za vodenje stečajnega postopka, a so ga v tem primeru tudi dolžni financirati. V primeru, da nihče od upnikov sredstev za pokritje začetnih stroškov stečajnega postopka ne zagotovi, bo stečajni dolžnik enostavno izbrisan iz registra. Lahko pa bodo upniki kadarkoli kasneje zahtevali uvedbo stečaja dolžnika v primeru najdenega premoženja stečajnega dolžnika in za vodenje takega stečaja založili potrebne stroške stečajnega postopka

Sodišče

Če začetek stečajnega postopka predlaga upnik, dolžnik pa njegovemu predlogu nasprotuje, sodišče razpiše narok, na katerem izvede dokaze o dolžnikovi insolventnosti. V takšnem primeru se na naroku pretehtajo upnikovi argumenti za začetek stečajnega postopka in dolžnikov argumenti proti uvedbi stečajnega postopka in na njihovi podlagi nato sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka ali pa predlog za njegov začetek zavrne

Začetek stečajnega postopka

Stečajni postopek se začne s sprejetjem sklepa pristojnega sodišča in z njegovo hkratno objavo na spletnih straneh AJPES. Začetek stečajnega postopka mora biti razviden tudi iz dolžnikovega imena, zato se dolžnikovi firmo doda pripis “v stečaju“ in se vpiše v sodni register. Dolžnik ohrani svojo matično številko, davčno številko in identifikacijsko številko za DDV.

Sodišče o začetku stečajnega postopka obvesti upnike z oklicem, ki se skupaj s sklepom o začetku stečajnega postopka objavi na spletnih straneh AJPES. Z oklicem sodišče obvesti upnike o začetku stečajnega postopka in jih pozove, da v roku treh mesecev po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajno maso.

Glavni organ v stečajnem postopku je sodišče (sodnik posameznik), v njem pa sodelujeta še stečajni upravitelj in upniški odbor, ki se ustanovi le na zahtevo upnikov. Stečajni upravitelj je na to funkcijo imenovan le, če ima strokovni izpit in dovoljenje za njeno opravljanje. V stečajnem postopku je dolžnikov zakoniti zastopnik in vodi njegove posle.

Stečajna masa

Stečajna masa se oblikuje od dneva objave sklepa sodišča o uvedbi stečajnega postopka. Stečajno maso sestavlja vse premoženje dolžnika na začetku stečajnega postopka (s premoženjem so mišljena vsa njegova sredstva v aktivi bilance stanja), povečuje pa jo vse premoženje, ki ga stečajni upravitelj doseže z unovčevanjem in upravljanjem stečajne mase. V stečajnem postopku namreč lahko stečajni upravitelj daje premoženje dolžnika v najem, nalaga denarna dobroimetja, izpodbija pravna dejanja in nadaljuje s poslovanjem po začetku stečajnega postopka, ter tako povečuje sredstva stečajnega dolžnika.

Ob uvedbi stečajnega postopka se lahko stečajna masa le oceni na osnovi trenutnih knjigovodskih evidenc, natančneje pa se ugotovi med stečajnim postopkom po izvedbi dejanskega popisa dolžnikovega premoženja in njegovem ovrednotenju ter sestavitvi računovodskih izkazov, ki jih mora dolžnik v stečaju oziroma stečajni upravitelj sestaviti po stanju na dan začetka stečajnega postopka.

Upniki v stečajnem postopku

V stečajnem postopku se oblikuje več stečajnih mas, ki so namenjene poplačilu različnih vrst upnikov. Upniki stečajnega dolžnika so različnih vrst, zato je tudi njihov položaj v stečajnem postopku različen. Upnike v stečajnem postopku lahko razdelimo na naslednje skupine:

  • upniki z nezavarovanimi prednostnimi terjatvami,

  • upniki z nezavarovanimi podrejenimi terjatvami,

  • upniki z nezavarovanimi navadnimi terjatvami,

  • upniki z zavarovanimi terjatvami (ločitveni upniki),

  • izločitveni upniki in

  • upniki s terjatvami, ki se poplačajo kot stroški stečajnega postopka (upniki stečajne mase).

Razvrstitev upnikov in njihovih terjatev v posamezno skupino je pomembna zaradi vrstnega reda poplačil le teh iz stečajne mase.

Upniki z nezavarovanimi prednostnimi terjatvami so zaposleni, ki imajo na dan začetka stečajnega postopka terjatve iz naslova neizplačanih plač in nadomestil plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom stečajnega postopka, odškodnin za poškodbe, ki so povezane z delom, in za poklicne bolezni, odpravnin za prenehanje delovnega razmerja pred