Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Službeno potovanje

3.9.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

4.7.3 Službeno potovanje

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Službeno potovanje je potovanje iz kraja stalne zaposlitve zaradi opravljanja določenih nalog oziroma obveznosti po nalogu delodajalca oziroma pri delodajalcu neposredno nadrejenega delavca.

PRAVNI VIDIK

Povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji so pravica zaposlenih, ki izhaja iz zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb za posamezne dejavnosti.

Predpisi, ki določajo zneske povračil stroškov (med nje sodijo tudi povračila stroškov na službenih potovanjih) in drugih prejemkov ter pogoje, pod katerimi so zaposleni v gospodarstvu upravičeni do njih, so:

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1),

- Kolektivne pogodbe dejavnosti (objavljene v različnih uradnih listih), sklenjene na podlagi Zakona o kolektivnih pogodbah,

- Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač,

- Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (1535/1994 Ur. l. RS), če se KPdej sklicuje nanjo,

- Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (6105/2006 Ur.l.RS), če se KPdej sklicuje nanjo,

- Zakon o določitvi minimalne plače (ZMinP).

Določbe delovnopravnih predpisov o zneskih nekaterih povračil in drugih prejemkov so precej raznolike, zneski upravičenj po kolektivni pogodbi so v nekaterih primerih različni, zato je smiselno, da se plačilo povračil stroškov in drugih prejemkov v podjetju uredi z internim aktom (pravilnikom o računovodstvu, sklepom), čeprav je direktna uporaba zunanjega predpisa tudi možna. Zakon o kolektivnih pogodbah v 5. členu določa, da se delodajalci, ki jih zavezuje kolektivna pogodba, pri sklepanju kolektivnih pogodb na ožji ravni dogovorijo o pravicah in pogojih, ki so za zaposlene ugodnejši.

Zato je potrebno pri izplačevanju povračil stroškov in drugih prejemkov zaposlenim izhajati iz:

- notranjega akta podjetja, ki naj določa pravila obračunavanja in izplačevanja povračil stroškov in drugih prejemkov,

- KPdej, ki za posamezne vrste izplačil določa pravila in obračunavanje, razen če se sklicuje na drug predpis (na primer na davčno uredbo, na KPPI, na zakon o višini povračil stroškov, ki velja za javni sektor, ali na kaj drugega),

- KPPI ter

- Zakon o delovnih razmerjih, ki določa pravice samo v splošnem.

Če so pravice iz kolektivne pogodbe, zakona ali internih aktov podjetja ugodnejše od davčno priznanih zneskov, so zneski nad tistimi iz davčne uredbe obremenjeni s prispevki za socialno varnost in dohodnino.

Predpisi, ki določajo dajatve pri povračilih stroškov in drugih prejemkov, so naslednji:

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2) s spremembami in dopolnitvami,

- Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (6105/2006 Ur.l.RS),

- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) s spremembami in dopolnitvami.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Kot to določa Slovenski računovodski standard 12 (SRS2016) in kontni okvir za gospodarske družbe so povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom stroški storitev. Med stroški povračil na službenih potovanjih se pojavljajo predvsem naslednji stroški: dnevnice, kilometrine, stroški nočitev, stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, stroški parkirnin in cestnin, stroški za vstopnice, stroški pogostitve poslovnih partnerjev...

Splošna pravila obračunavanja stroškov za službena potovanja v državi in v tujini podjetja praviloma uredijo v svojem internem aktu. Pravila, ki urejajo obračunavanje in izplačevanje povračil stroškov na službenih potovanjih v državi in na službenih potovanjih v tujini, so lahko takšna:

- za službeno potovanje v državi in v tujini se lahko upravičencu izplača akontacija v znesku predvidenih stroškov, ki morajo biti v nalogu za službeno potovanje natančno razčlenjeni,

- akontacija za povračilo stroškov službenega potovanja v državi ali v tujini se zaposlenemu obvezno nakaže na njegov transakcijski račun,

- akontacija se ne izplača, če upravičenec iz neupravičenih razlogov ni predložil obračunov prejšnjih službenih potovanj v predpisanem roku ali ni poravnal obveznosti v zvezi z njimi,

- nalog za službeno potovanje zaposlenemu podpiše predstojnik oziroma druga pooblaščena oseba,

- nalog za službeno potovanje se izda v pisni obliki, izjemoma se lahko v nujnih primerih odredi službeno potovanje tudi ustno, telefonsko ali elektronsko; v takem primeru se pisni nalog izda najkasneje v 2 dneh po odhodu upravičenca na službeno potovanje,

- obračun stroškov, nastalih na službenem potovanju in morebitni ostanek sredstev se predložita pristojnemu zaposlenemu naslednji dan po potovanju, najpozneje pa v 7 dneh po njem; pristojni zaposleni je dolžan vso dokumentacijo v zvezi s službenim potovanjem predati finančni službi podjetja v 7 dneh po prejemu obračuna,

- obračun se opravi na osnovi izvirnih dokazil o stroških, ki jih je potrebno priložiti nalogu za službeno potovanje, na katerem so obračunani stroški službenega potovanja,

- potnemu nalogu je potrebno priložiti poročilo o opravljenem službenem potovanju,

- opravljene delovne ure na službenem potovanju se obračunajo na osnovi poročila o službenem potovanju.

Za pravilno računovodsko obravnavo stroškov službenega potovanja je potrebno upoštevanje Pravil skrbnega računovodenja, točke 1.4, ki pravi, da so izvirne knjigovodske listine o poslovnih dogodkih listine, ki se sestavljajo na kraju in v času njihovega nastanka, sestavljajo pa jih osebe, ki sodelujejo pri nastanku le teh. Tako nalog za službeno potovanje in obračun potnega naloga ni obrazec, ki bi bil zakonsko predpisan. Podjetje samo v svojem splošnem aktu opredeli vsebino vsake vrste knjigovodskih listin (tudi vsebino in obliko naloga za službeno potovanje).

Knjigovodske listine se kontrolirajo, da se zadosti načelu resničnosti, torej da kažejo podatki v njih dejansko stanje in gibanje sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov. Knjigovodske listine so verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljena oseba, ki ni sodelovala v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spozna naravo in obseg poslovnih dogodkov.

Zato je praviloma obvezna priloga naloga za službeno potovanje poročilo o opravljenem službenem potovanju. Način predložitve, vsebino in obliko takšnega poročila o opravljenem službenem potovanju podjetje uredi v svojem internem aktu.

DAVČNI VIDIK

Pri ugotavljanju ustrezne višine davčno priznanih odhodkov, ki jih zaposleni lahko prejme kot povračilo stroškov, ki jih je imel na službeni poti, je zelo pomembno vprašanje, ki se v praksi pogosto zastavlja, kdaj je delavec napoten na delo v tujino in kdaj je delavec na službeni poti v tujini.

Za namene razlikovanja med službeno potjo in napotitvijo na delo v tujini je zato v praksi potrebno celovito presoditi okoliščine posameznega primera, pri čemer se je mogoče opreti na naslednje kriterije:

KRITERIJ  NAPOTITEV  SLUŽBENA POT  
Vrsta dela delavca  Delo se opravlja kot čezmejno izvajanje storitve v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi družbe  Delo je potrebno za obstoj in opravljanje dejavnosti družbe, ne predstavlja pa neposrednega izvajanja storitve družbe  
Končni uporabnik storitve  Naročnik storitve  Delodajalec  
Prihodek delodajalca  Delodajalec za opravljeno delo delavca pričakuje neposredno pogodbeno dogovorjeno plačilo  Delodajalec za opravljeno delo delavca neposredno ne pričakuje plačila  
Trg druge države  Družba neposredno vstopa na trg druge države in konkurira drugim družbam na tem trgu  Družba neposredno ne vstopa na trg druge države in ne konkurira drugim družbam na tem trgu  

V primeru službene poti se izplačana povračila stroškov za službeno potovanje, in sicer dnevnice kot povračila stroškov prehrane, povračila stroškov prenočevanja, povračila stroškov prevoza in povračila drugih stroškov, vezanih na opravljanje službenih nalog na službenem potovanju, z izkazanim računom davčno obravnavajo po prvem odstavku 44. člena ZDoh-2 in v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (4.-6. člen 6105/2006 Ur.l.RS).

Z vidika uvrščanja povračil stroškov na službenem potovanju, med dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, je pomembno vodenje

 
 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih