Danes je 1.4.2020
Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Samostojni podjetniki posamezniki

30.3.2020, , Vir: Verlag Dashöfer

4.7.1 Samostojni podjetniki posamezniki

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Novosti za samostojne podjetnike

Ukrepi na davčnem področju za blažitev posledic ohromitve gospodarstva zaradi koronavirusa (COVID-19)

Državni zbor RS je na svoji 32. izredni seji dne 20. 3. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP), ki se poleg odloga plačila davka za čas do dveh let ali plačila davka v največ 24-ih mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, nanaša tudi na ostala davčna področja (Državni svet RS je dne 20. 3. 2020 podal obvestilo, da ne bo zahteval ponovnega odločanja). Zakon je bil objavljen v Uradnem listu dne 28. 3. 2020 in velja od 29. 3. 2020.

V zvezi s predlaganjem davčnih obračunov se rok za oddajo letnega obračuna DDPO in DohDej (in sicer tako za tiste, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, kot za tiste, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov) za leto 2019 iz 31. 3. 2020 prestavi na 31. 5. 2020, ki se zaradi nedelje izteče 1. 6. 2020. Roki za oddajo obračunov DDPO in DohDej v primeru prenehanj, statusnih sprememb ali insolventnih postopkov ostajajo enaki kot do sedaj. Zavezanci, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, lahko predložijo davčni obračun za poslovno leto, katerega rok za predložitev se izteče v času veljavnosti tega interventnega zakona, v dveh mesecih po roku iz tretjega odstavka 358. člena ZDavP-2. S tem se rok za predložitev s treh mesecev po poteku poslovnega leta za preteklo poslovno leto podaljšuje na pet mesecev po poteku poslovnega leta za preteklo poslovno leto.

V zvezi s priglasitvijo ugotavljanja (ali prenehanja ugotavljanja) davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov lahko zavezanec v obračunu DDPO ali DohDej za leto 2019 priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2020 najpozneje do 31. 5. 2020, ta rok pa se zaradi nedelje izteče 1. 6. 2020. Enako velja tudi za obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Roki so tako usklajeni z roki za predložitev davčnega obračuna, saj se priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za tekoče leto opravi v davčnem obračunu za preteklo leto.

V zvezi s spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije DDPO ZIUJP določa poenostavitev glede na dosedanjo prakso. V času trajanja interventnega zakona k zahtevi za omenjeno spremembo akontacije tako ne bo potrebno prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge. Vlogi bo potrebno priložiti le oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove, s čimer se bistveno poenostavi uveljavljanje spremembe predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije DDPO. FURS bo pripravil obrazec za izračun ocene. Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davka kot vlogo, ki jo vloži preko eDavkov kot lastni dokument, izjemoma pa lahko tudi po elektronski pošti. Po pojasnilu FURS bo v najkrajšem možnem času pripravljen tudi elektronski obrazec.

V zvezi z določitvijo nove zavarovalne osnove se zaradi prestavitve roka oddaje letnega obračuna DohDej skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove prestavlja na mesec junij 2020. Nova zavarovalna osnova v letu 2020 se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020.

V zvezi z obravnavanimi ukrepi na davčnem področju je pomembno tudi sprejetje (na že navedeni seji DZ RS) Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 - COVID-19 (ZZUSUDJZ), in sicer v zvezi teka rokov za opravljanje procesnih dejanj zavezancev (Državni svet RS je dne 20. 3. 2020 podal obvestilo, da ne bo zahteval ponovnega odločanja). Zakon je bil objavljen v Uradnem listu dne 28. 3. 2020 in velja od 29. 3. 2020. Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj strank (npr. pravna sredstva) ter za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti (plačilo davka po odločbi), se ne prekine. Ker je delovanje državnih organov oziroma organov samoupravnih lokalnih skupnosti odvisno od davčnih prihodkov, se odmera davka šteje za nujno zadevo, zato procesni roki in roki za izpolnitev obveznosti niso prekinjeni. Davčni zavezanec mora poravnati obveznost v rokih, kot izhajajo iz izreka odločbe, pravna sredstva pa mora vložiti v rokih, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu. Navedeno velja za redne odmere (npr. odmere na podlagi napovedi, za informativne izračune dohodnine, odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, itd.). V primeru izvajanja postopkov naknadnega nadzora (npr. davčni inšpekcijski nadzor), ki niso nujni, pa praviloma veljajo pravila iz prvega in drugega odstavka 6. člena ZZUSUDJZ. To pomeni, da v času trajanja izrednih ukrepov, ne tečejo procesni in materialni roki v upravnih zadevah, razen ko gre za nujne zadeve. Pri tem se bo za vsak primer posebej določalo, ali gre za nujno zadevo ali ne. Tam, kjer roki tečejo, pa je treba stranke o tem posebej obvestiti, da česa ne zamudijo.

Vlada RS naj bi predvidoma 23. 3. 2020 sprejela smernice za pripravo prvega obsežnejšega zakonskega paketa za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, tj. „protiKoronapaket”. Zakonski predlog je potrdila 28. 3. 2020, in ga poslala DZ RS v sprejem. Zakonski sveženj se bo med drugim nanašal tudi na oblikovanje načina in višine povračila plač v podjetjih, ki so morala zaradi epidemije v celoti ali deloma prekiniti poslovanje, prav tako se bo z njim določil način ocene gospodarske škode, povzročene gospodarskim subjektom zaradi epidemije, in splošni okvir za povračilo. Tečejo tudi priprave ukrepov za „protiKoronapaket” za sistemsko blaženje posledic epidemije koronavirusa.

Dejstvo je, da bodo potrebni še nadaljnji ukrepi, s katerimi se bo olajšal položaj gospodarstva in obenem zaščitil položaj zaposlenih. Likvidnostne težave gospodarstva lahko predstavljajo tudi nevarnost kopičenja sistemskih tveganj, ki lahko v končni fazi ogrozijo finančno stabilnost v državi.

Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje Darko Bohte s.p.

Informacija o Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP)

Dne 28. marca 2020 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (v nadaljnjem besedilu: ZIUPPP).Velja od 29. 3. 2020

Kot izhaja iz ZIUPPP, je ta sprejet zaradi izbruha okužb z virusom SARS-CoV-2, ki se širi tudi na območje držav Evropske unije, vključno z Republiko Slovenijo in z namenom, da se ublažijo posledice v gospodarstvu in zaščiti položaj zaposlenih.

Tako je namen ZIUPPP prispevati k ohranitvi delovnih mest v podjetjih, ki poslujejo v prizadetih panogah, in sicer z ukrepom delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem pri delodajalcih, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela ter izpolnjujejo pogoje iz ZIUPPP. Ob tem se ureja tudi povračilo nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene zaradi virusa v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, ne morejo opravljati dela. Sredstva za povračilo nadomestil plače se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

V ZIUPPP je urejen tudi odlog plačila prispevkov samozaposlim osebam, in sicer za mesec april, maj in junij 2020.

Odlog plačila prispevkov samozaposlenim osebam

Do odloga plačila prispevkov je upravičena samozaposlena oseba, ki na dan uveljavitve ZIUPPP opravlja katerokoli pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ne glede na pravno organizacijsko obliko izvajanja dejavnosti, če je v obvezno zavarovanje vključena na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi ter nima drugih zaposlenih (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).

To pomeni, da upravičenci niso samozaposlene osebe, ki dejavnost opravljajo ob zaposlitvi (t.i. popoldanski s.p.), kot tudi ne samozaposlene osebe, ki opravljajo dejavnost za krajši delovni čas, ipd.

Do odloga plačila prispevkov ni upravičen upravičenec:

- ki do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisan v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost,

- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan 28. 2. 2020 znaša 50 evrov ali več in teh obveznosti z dne 28. 2. 2020, višjih od 50 evrov, ni poravnal do 6. 4. 2020 in

- ki je do dneva uveljavitve tega zakona pričel s postopkom prenehanja opravljanja dejavnosti.

Upravičencu se neposredno na podlagi tega zakona odloži plačilo prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020.

Odložene prispevke iz prvega odstavka tega člena mora upravičenec plačati najkasneje do 31. 3. 2022, ki jih lahko v tem obdobju plača v enkratnem znesku ali obročno.

Če upravičenec odloženih prispevkov ne plača do roka, se plačujejo zamudne obresti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

Breda Koren

Izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije

Posebej velja izpostaviti, da davčni organ lahko dovoli odlog ali obročno odplačilo davčne obveznosti tudi v primeru, ko davčni zavezanec izgubi sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije nalezljive bolezni SARSCoV- 2 (COVID-19). V skladu s 7. členom ZIUJP (opomba 1) tako lahko ne glede na določilo prvega odstavka 102. člena ZDavP-2, torej tudi kadar ni podan primer hujše gospodarske škode, davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.

Davčni organ lahko ne glede na peti odstavek 102. člena ZDavP-2 dovoli odlog plačila davka zaradi epidemije tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj (2.odst. 7. člena ZIUJP). Če je davčni organ zavezancu za davek dovolil obročno plačilo davka v skladu s prvim odstavkom tega člena in če zavezanec za davek zamudi s plačilom obrokov, ki zapadejo v plačilo v obdobju trajanja ukrepov po tem zakonu, zapadejo v plačilo vsi zapadli neplačani obroki tri mesece po prenehanju trajanja ukrepov po tem zakonu. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, zavezanca za davek opozori na posledice zamude (4.odst. 7. člena ZIUJP). Ne glede na osmi odstavek 101. člena, osmi odstavek 102. člena in četrti odstavek 103. člena ZDavP-2, če zavezanec za davek zamudi s plačilom obrokov, ki zapadejo v plačilo v obdobju trajanja ukrepov po tem zakonu, zapadejo v plačilo vsi zapadli neplačani obroki tri mesece po prenehanju trajanja ukrepov po tem zakonu (5.odst. 7. člena ZIUJP).

Davčni zavezanec mora za odlog plačila oz. za obročno plačevanje davka zaradi epidemije vložiti vlogo pri davčnem organu, o kateri davčni organ odloči v roku 8 dni od prejema popolne vloge (3.odst. 7. člena ZIUJP).

Opozarjamo še nekatere za predmetno tematiko relevantne ukrepe, ki so vključeni v predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (opomba 2), ki ga je Vlada RS predložila v obravnavo Državnemu zboru dne 29. 3. 2020 po nujnem postopku.

62. člen predloga Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo tako predvideva oprostitev plačila obrokov predhodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine in obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. 5. (z možnim podaljšanjem do 30. 6. 2020). Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in sicer tako tiste, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, kot tiste, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanje dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, in pravne osebe navedenih obrokov akontacije davka ne plačajo. Za uveljavljanje navedene oprostitve ni predvidenih posebnih postopkov.

Opomba 1: Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (Uradni list RS, št. 36/20, v nadaljevanju: ZIUJP) je začel veljati dne 29. marca 2020, skladu z 2. členom ZIUJP pa ukrepi iz tega zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Opomba 2: V času priprave prispevka je predlog v fazi druge obravnave, sprejet pa naj bi bil predvidoma 2.4. 2020. Predlog zakona in potek zakonodajnega postopka je na voljo na spletni strani Državnega zbora, skrajšana povezava: https://bit.ly/2UxUDLR

Martina Zdravje

Definicija

Podjetnik po Zakonu o gospodarskih družbah je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Podjetnik je odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Vpis v register

Samostojni podjetnik posameznik se je pred začetkom opravljanja dejavnosti dolžan vpisati v Poslovni register Slovenije. V skladu s 52. členom Zakona o finančni upravi se samostojni podjetnik posameznik vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije.

Omejitve pri vpisu

Od 1. 1. 2016 naprej v skladu s 10.a členom ZGD-1 podjetnik ne more postati oseba, ki:

1. ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in je vpisana v kazensko evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje;

2. ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;

3. ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;

4. ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;

5. ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Pravne podlage za računovodenje

Za samostojne podjetnike posameznike se glede vodenja poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil, uporabljajo zakon, ki ureja gospodarske družbe, v delu, ki se nanaša na podjetnika, slovenski računovodski standard 30, slovenski računovodski standardi in pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Računovodski vidik

  • - Zakon o gospodarskih družbah

ZGD-1

Temeljna izhodišča za vodenje poslovnih knjig pri samostojnem podjetniku določa Zakon o gospodarskih družbah. Za podjetnike v osnovi veljajo enaka splošna pravila računovodenja kot za družbe in sicer:

- družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo;

- poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če zakon ne določa drugače. Vse družbe morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance. Kontni okvir določi razrede kontov od 0 do 9 in skupine kontov od 00 do 99;

- najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem;

- če se nad družbo ali podjetnikom začne postopek likvidacije ali stečaja, je treba zadnji dan pred začetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

Enostavno knjigovodstvo

Izjemoma lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v skladu s posebnim standardom, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril:

- da povprečno število delavcev ne presega tri,

- da so letni prihodki nižji od 50.000 EUR,

- da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 EUR. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

Sistem vodenja poslovnih knjig podjetnika se v skladu z merili iz prejšnjega odstavka določi na podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila.

Podjetniku ni potrebno voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila, če po zakonu o dohodnini ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Enako velja za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.

Normiranec

Tretja možnost glede vodenja poslovnih knjig je po normiranih odhodkih. Podjetniku ni potrebno voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila, če po zakonu o dohodnini ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Enako velja za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.

Obvestilo FURS

Zavezanci morajo v skladu s Pravilnikom poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo ali normirani odhodki) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti.

Dvostavno knjigovodstvo

Slovenski računovodski standardi

Samostojni podjetniki posamezniki prav tako kot gospodarske družbe za računovodenje uporabljajo slovenske računovodske standarde (v nadaljevanju SRS2016). SRS2016 so razdeljeni na standarde, ki urejajo gospodarske kategorije (Standardi I), standarde zunanjega računovodskega poročanja (standardi II) in standarde posebnosti za organizacije v posameznih dejavnostih (Standardi III). Standardi I obravnavajo metodiko vsebinskega izkazovanja posameznih gospodarskih kategorij (opredmetenih osnovnih sredstev, zalog, terjatev, prihodkov, odhodkov, itd), standardi II obravnavajo metodiko oblikovnega predstavljanja gospodarskih kategorij pri zunanjem poročanju (oblike bilance stanja, izkaza poslovnega izida in podobno za zunanje poslovno poročanje). Standardi III pa obravnavajo posebnosti računovodenja v organizacijah posameznih vrst in tako imamo poseben SRS2016 tudi za samostojne podjetnike.

Slovenski računovodski standard 30 (SRS2016)

Slovenski