Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Samostojni podjetniki posamezniki

11.7.2018, , Vir: Verlag Dashöfer

4.7.1 Samostojni podjetniki posamezniki

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Podjetnik po Zakonu o gospodarskih družbah je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Podjetnik je odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Vpis v register

Samostojni podjetnik posameznik se je pred začetkom opravljanja dejavnosti dolžan vpisati v Poslovni register Slovenije. V skladu s 52. členom Zakona o finančni upravi se samostojni podjetnik posameznik vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije.

Omejitve pri vpisu

Od 1. 1. 2016 naprej v skladu s 10.a členom ZGD-1 podjetnik ne more postati oseba, ki:

1. ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in je vpisana v kazensko evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje;

2. ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;

3. ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;

4. ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;

5. ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Pravne podlage za računovodenje

Za samostojne podjetnike posameznike se glede vodenja poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil, uporabljajo zakon, ki ureja gospodarske družbe, v delu, ki se nanaša na podjetnika, slovenski računovodski standard 30, slovenski računovodski standardi in pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Računovodski vidik

  • - Zakon o gospodarskih družbah

ZGD-1

Temeljna izhodišča za vodenje poslovnih knjig pri samostojnem podjetniku določa Zakon o gospodarskih družbah. Za podjetnike v osnovi veljajo enaka splošna pravila računovodenja kot za družbe in sicer:

- družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo;

- poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če zakon ne določa drugače. Vse družbe morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance. Kontni okvir določi razrede kontov od 0 do 9 in skupine kontov od 00 do 99;

- najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem;

- če se nad družbo ali podjetnikom začne postopek likvidacije ali stečaja, je treba zadnji dan pred začetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

Enostavno knjigovodstvo

Izjemoma lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v skladu s posebnim standardom, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril:

- da povprečno število delavcev ne presega tri,

- da so letni prihodki nižji od 50.000 EUR,

- da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 EUR. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

Sistem vodenja poslovnih knjig podjetnika se v skladu z merili iz prejšnjega odstavka določi na podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila.

Podjetniku ni potrebno voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila, če po zakonu o dohodnini ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Enako velja za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.

Normiranec

Tretja možnost glede vodenja poslovnih knjig je po normiranih odhodkih. Podjetniku ni potrebno voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila, če po zakonu o dohodnini ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Enako velja za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.

Obvestilo FURS

Zavezanci morajo v skladu s Pravilnikom poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo ali normirani odhodki) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti.

Dvostavno knjigovodstvo

Slovenski računovodski standardi

Samostojni podjetniki posamezniki prav tako kot gospodarske družbe za računovodenje uporabljajo slovenske računovodske standarde (v nadaljevanju SRS2016). SRS2016 so razdeljeni na standarde, ki urejajo gospodarske kategorije (Standardi I), standarde zunanjega računovodskega poročanja (standardi II) in standarde posebnosti za organizacije v posameznih dejavnostih (Standardi III). Standardi I obravnavajo metodiko vsebinskega izkazovanja posameznih gospodarskih kategorij (opredmetenih osnovnih sredstev, zalog, terjatev, prihodkov, odhodkov, itd), standardi II obravnavajo metodiko oblikovnega predstavljanja gospodarskih kategorij pri zunanjem poročanju (oblike bilance stanja, izkaza poslovnega izida in podobno za zunanje poslovno poročanje). Standardi III pa obravnavajo posebnosti računovodenja v organizacijah posameznih vrst in tako imamo poseben SRS2016 tudi za samostojne podjetnike.

Slovenski računovodski standard 30 (SRS2016)

Slovenski računovodski standard 30 – računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih posameznikih, je povezan z Uvodom v Slovenske računovodske standarde in okvirom Slovenskih računovodskih standardov ter s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS2016) od 1 do 17 ter 20 do 23. Samostojni podjetniki posamezniki navedene standarde uporabljajo neposredno pri pripoznavanju, odpravi pripoznanja, merjenju in vrednotenju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in izkazovanju prihodkov, odhodkov, poslovnega izida, denarnih tokov ter gibanja kapitala. Poleg določb navedenih standardov pa podjetniki dodatno upoštevajo še določila Slovenski računovodski standard 30.

Pravila za pripoznavanje, začetno računovodsko merjenje, prevrednotovanje in odpravljanje pripoznanj so za samostojne podjetnike enaka kot za ostale organizacije. Slovenski računovodski standard 30 opredeljuje le tiste posebnosti, ki so značilne za samostojne podjetnike.

Računovodske usmeritve

Podjetnik sprejema računovodske usmeritve s sklepi. Sklepi se hranijo 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti. Vsak sklep se označi z zaporedno številko po časovnem zaporedju. Že sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z novimi sklepi.

Osnovna sredstva

Osnovno sredstvo se v skladu s Slovenski računovodski standard 1 (SRS2016) – opredmetena osnovna sredstva, lahko pridobi z nakupom, lastno izdelavo, zamenjavo, finančnim najemom, brezplačnim prevzemom in podobno, lahko pa tudi s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, kot to določa Slovenski računovodski standard 30 (SRS2016).

Podjetnik prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva do dneva priglasitve, lahko pa tudi kasneje. Od drugih oseb brezplačno pridobljena osnovna sredstva pa se po dnevu priglasitve ne morejo obravnavati kot prenosi stvarnega premoženja iz gospodinjstva.

Vrednost opredmetena osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz izvirne listine ali cenitvenega poročila in ne sme presegati poštene vrednosti sredstva. Ugotavljanje nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, pridobljenih na druge načine, je določeno v Slovenskem računovodskem standardu 1 in 2 (SRS2016).

Modeli vrednotenja

Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva mora organizacija za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model revaloriziranja. Izbrano usmeritev uporablja za celotno skupino opredmetenih osnovnih sredstev. Model revaloriziranja organizacija lahko izbere le za prevrednotenje zemljišč in zgradb.

Po modelu nabavne vrednosti je treba opredmeteno osnovno sredstvo razvidovati po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Upoštevanje oslabitev sredstev je obvezno.

Pri modelu revaloriziranja je treba zemljišča in zgradbe razvidovati po revaloriziranem znesku, ki je njegova poštena vrednost na dan revaloriziranja, zmanjšana za vsak kasnejši amortizacijski popravek vrednosti in kasnejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Revaloriziranje mora biti dovolj redno, da se knjigovodska vrednost ne razlikuje pomembno od tiste, ki bi se ugotovila z uporabo poštene vrednosti na dan bilance stanja. (Več o tem pri geslu Nepremičnine)

Poslovne obveznosti

Kratkoročne poslovne obveznosti so tudi kratkoročne obveznosti do zaposlenih (razen do podjetnika), obveznost za doplačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po davčnem obračunu in obveznosti za prispevke za socialno varnost podjetnika.

Stroški dela

Če podjetnik zaposluje delavce, za knjigovodske namene uporablja splošni Slovenski računovodski standard 13 – Stroški dela in stroški povračil. Podjetniki pa niso v delovnem razmerju, zato zanje kolektivne pogodbe, ki opredeljujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ne veljajo. Kot stroški podjetnika v zvezi z opravljanjem njegovega dela se v poslovnih knjigah pripoznajo le tisti, ki so opredeljeni v predpisih (na primer v Zakonu o dohodnini).

Podjetnikov kapital

Podjetnikov kapital je lastni vir financiranja podjetnika. Sestavljen je iz prenosov stvarnega premoženja, revalorizacijskih rezerv, rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in podjetnikovega dohodka ali negativnega poslovnega izida. Dnevno se lahko tudi spreminja ob vsakem pritoku denarnih sredstev iz gospodinjstva in ob vsakem odtoku denarnih sredstev v gospodinjstvo.

Negativni kapital

Podjetnikov kapital je negativen, če podjetnikovi dolgovi presegajo celoto njegovih v poslovanje vključenih stvari, pravic in denarja. To pomeni, da upniki financirajo tudi njegovo gospodinjstvo.

Poslovni izid

Poslovni izid podjetnika kot razlika med prihodki in odhodki je podjetnikov dohodek ali negativni poslovni izid in se od poslovnega izida družb razlikuje za neobračunane stroške dela podjetnika. Podjetnikov dohodek vključuje torej tudi plačilo za opravljeno delo podjetnika v okviru opravljanja dejavnosti. Podjetnikov dohodek se ne zmanjša za morebiti obračunano akontacijo davka od dohodka iz dejavnosti, ki se knjiži v breme konta 919.

Če pa je poslovni izid podjetnika negativen, to pomeni, da so stroški in odhodki presegli prihodke in da za svoje delo ni zaslužil nič oziroma je moral iz svojega gospodinjstva financirati še poslovanje podjetja ali pa se zadolžiti, kar pa lahko zelo kmalu pripelje do nelikvidnosti in tudi bankrota.

Denarna sredstva

Podjetnik lahko prosto razpolaga z denarnimi sredstvi. Podatke o pretokih med svojim podjetjem in gospodinjstvom razkriva v okviru predpisane skupine podjetnikovega kapitala. Če za knjiženje pretokov v gospodinjstvo in iz njega ni ustreznih knjigovodskih listin, jih mora sestaviti sam.

Knjigovodske listine

Podjetnik sestavlja knjigovodske listine tudi za knjiženje stroškov (električne energije, ogrevanja, beljenja in podobnega), posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo, če svojih sredstev ne izkazuje v poslovnih knjigah, jih pa hkrati uporablja za poslovne in zasebne namene. Notranja temeljnica stroškov je pisni obračun stroškov, ki se nanašajo na uporabo zadevnega sredstva (ustrezni del stroškov), in s prikazom načina obračunavanja posamezne vrste stroškov.

(Vir: Slovenski računovodski standardi 2016, Uradni list št. 95/2015, dostopno na PISRS)

Letno poročilo

Rok za sestavo

Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta

Predložitev

Podjetniki, razen podjetnikov, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo v treh mesecih po koncu koledarskega leta poslati AJPES podatke iz letnih poročil o svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu za državno statistiko ter druge evidenčne, analitsko-informativne, raziskovalne in davčne namene.

Sestavine letnega poročila

Letno poročilo podjetnikov, katerih podjetje ustreza merilom za majhne družbe, je v skladu s 60. členom Zakona o gospodarskih družbah sestavljeno vsaj iz:

- bilance stanja, in

- izkaza poslovnega izida.

Letno poročilo samostojnih podjetnikov, katerih podjetje ustreza merilom za mikro družbe, je prav tako sestavljeno iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, vendar pa je členitev izkazov poenostavljena. Členitev najdete v prilogi II k Slovenskemu računovodskemu standardu 30.

Letno poročilo samostojnih podjetnikov, katerih podjetje ustreza merilom za srednje in velike družbe, je prav tako sestavljeno iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, to sta obvezni sestavini letnega poročila. Lahko pa srednji in veliki podjetniki pripravijo tudi razkritja k računovodskim izkazom kot tudi izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala. Če se odloči sestaviti ta izkaza, se lahko opira na izkaze, ki so predpisani za družbe - torej na Slovenski računovodski standard 22 in 23 (SRS2016).

Bilanca stanja

Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

Izkaz poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

Členitev izkazov

Členitev bilance stanja podjetnika je odvisna od njegove velikosti v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 20 – Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje (SRS2016). Pri podjetniku se v okviru obveznosti do virov sredstev drugače izkazuje kapital (glej SRS2016 30). Podjetnik sestavlja izkaz poslovnega izida, kot je določen v Slovenskem računovodskem standardu 21– Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poročanje (SRS2016), pri čemer se ne uporabljata postavki davek iz dobička in odloženi davki. Poslovni izid kot razlika med prihodki in odhodki je podjetnikov dohodek ali negativni čisti poslovni izid, če je odhodkov več kot prihodkov.

Revizija

Revizija letnih poročil samostojnih podjetnikov ni predpisana.

Poslovne knjige

O poslovnih knjigah po novem nimamo več samostojnega računovodskega standarda, pač pa določila najdemo med pravili skrbnega računovodenja (PSR, vir SIR). Uporaba pravil skrbnega računovodenja ni obvezna, je pa priporočljiva.

Vrste poslovnih knjig

PSR 2 - Poslovne knjige (računovodski razvidi) poslovne knjige deli na glavno knjigo in pomožne knjige. Pomožne poslovne knjige so analitične evidence (razčlenjevalni razvidi) in druge pomožne knjige. Samostojni podjetnik s sklepom opredeli, katere poslovne knjige bo vodil. Zagotoviti mora vpogled v poslovne knjige tako, da so razvidni časovno zaporedje vpisov poslovnih dogodkov v poslovne knjige (dnevnik knjiženja) in spremembe sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov, razvrščene po ustreznih kontih.

Razčlenjevalni razvidi vsebujejo razčlenitvene (analitične) konte, ki pojasnjujejo temeljne konte glavne knjige, na primer konte opredmetenih osnovnih sredstev, materiala, proizvodov, kupcev, dobaviteljev in tako naprej. Druge pomožne knjige, na primer register opredmetenih osnovnih sredstev, blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov in druge po potrebah, pa dopolnjujejo temeljne konte glavne knjige.

Katere poslovne knjige mora samostojni podjetnik obvezno voditi?

Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomožnih pa samo, če se verodostojni podatki, ki se ponavadi dobivajo na podlagi pomožnih knjig, ne zagotavljajo drugače. Register opredmetenih osnovnih sredstev pa je obvezen.

Knjigovodske listine

Knjigovodske listine po novem obravnavajo pravila skrbnega računovodenja – PSR 1 (vir SIR). Njihova uporaba ni obvezna, je pa priporočljiva. Knjigovodske listine so praviloma v posebni določeni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih,

 
 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih