Danes je 16.10.2021

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Poslovni izid

27.9.2021, , Vir: Verlag Dashöfer

4.6.6 Poslovni izid

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev 

Definicija

Poslovni izid ureja SRS2016 21. Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja. Poslovni izid je lahko dobiček ali izguba, je razlika med prihodki in dohodki v obračunskem obdobju.

Izkaz poslovnega izida organizacije sestavljajo za splošne ali posebne namene za potrebe zunanjega poročanja. Od vrste in narave organizacije sta odvisna obseg in razčlenitev postavk v izkazu poslovnega izida.

V društvih, invalidskih organizacijah, ustanovah in zavodih se poslovni izid imenuje presežek prihodkov oziroma presežek odhodkov poslovnega leta.

Računovodski vidik

Poslovni izid (dobiček ali izguba) se v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih ugotavlja s primerjanjem ustreznih pripoznanih prihodkov in odhodkov. Presežek prihodkov nad odhodki je dobiček, presežek odhodkov nad prihodki je izguba. Knjigovodsko se izkazani poslovni izid (negativen ali pozitiven) izkazuje v kontih razreda 8. V skupini razreda 8 se poslovni izid ugotovi, v njem se knjižijo tudi razporeditev dobička, razporeditev čistega dobička poslovnega leta, ter prenos izgube.

Bilančni dobiček se od dobička, izkazanega v izkazu poslovnega izida praviloma razlikuje, saj je bilančni dobiček sestavljen iz čistega dobička tekočega leta in preostanka prenesenega čistega dobička, ki ga imajo družbeniki na razpolago za razporejanje (lahko ostane nerazporejen ali pa ga razporedijo na druge sestavine kapitala) in morebitno delitev med družbenike in druge.

Bilančni dobiček je skladno 5. točko 66. člena ZGD-1 vsota naslednjih postavk: čistega dobička, zmanjšanja (sprostitve) kapitalskih rezerv, zmanjšanja (sprostitve) rezerv iz dobička, povečanja (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička in zmanjšanja za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 230. členu določa vrstni red uporabe čistega dobička:

- za kritje prenesene izgube,

- za oblikovanje kapitalskih rezerv na podlagi sklenjene prisilne poravnave,

- oblikovanje zakonskih rezerv po četrtem odstavku 64. člena ZGD-1,

- oblikovanje rezerv za lastne deleže po petem odstavku 64. člena ZGD-1 in

- oblikovanje statutarnih rezerv v primeru iz sedmega odstavka 64. člena ZGD-1.

Uporabo dobička za te namene in po takšnem vrstnem redu mora upoštevati že poslovodstvo ob sestavitvi letnega poročila.

Več o oblikovanju rezerv najdete v članku Rezerve.

Če je izkaz poslovnega izida negativen in podjetje izkaže izgubo, se ta skladno z ZGD-1 pokriva:

- s prenesenim čistim dobičkom iz preteklih let,

- iz dobičkov naslednjih obračunskih obdobij,

- iz rezerv iz dobička,

- iz zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv (tudi splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala) pod pogoji iz 10. odst. 64. člena ZGD-1,

- s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala.

Davčni vidik

V izkazu poslovnega izida podjetje skladno z uporabo SRS/MSRP pri knjiženju poslovnih dogodkov in ustreznem ugotavljanju prihodkov in odhodkov v obračunskem obdobju ugotovi tako imenovan poslovni izid (dobiček ali izgubo). Za davčne potrebe in ugotovitev davčne osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb je potrebno v podjetju sestaviti davčni izkaz, ki se praviloma v vsakem podjetju razlikuje od izkaza poslovnega izida za poslovne namene. Pri sestavi davčnega izkaza nam kot osnova sicer služi poslovni izid sestavljen za poslovne namene skladno s pravili računovodenja in uporabo SRS2016, vendar je ob tem potrebno upoštevati še Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb je namreč temeljni predpis, ki podjetja zavezuje k plačilu davka od dohodka pravnih oseb in natančno predpisuje davčno osnovo, obdavčljive prihodke in davčno priznane odhodke.

Stalne in začasne razlike

Nekatere razlike med poslovnim dobičkom in obdavčljivim dobičkom so stalne narave, ker se pri ugotavljanju davčne osnove nekateri odhodki iz izkaza poslovnega izida (delno ali v celoti) ne upoštevajo ali pa se davčna osnova povečuje za zneske, ki se pri ugotavljanju poslovnega izida ne vštevajo med prihodke. Nekatere razlike pa so začasne, kar pomeni, da posamezne postavke odhodkov oziroma prihodkov vplivajo na poslovni dobiček oziroma obdavčljivi dobiček v različnih časovnih obdobjih.

Stopnja obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb

Stopnja obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb, s katerim je obdavčen v davčnem obračunu ugotovljen dobiček podjetja, od 1. 1. 2017 naprej pa znaša 19 %. Pri tem si je lahko davčni zavezanec z različnimi davčnimi olajšavami znižal davek od dohodka pravnih oseb tudi do nič. To pa od 1. 1. 2020 naprej ne bo več mogoče, saj velja omejitev zmanjšanja davčne osnove. Zmanjšanje davčne osnove z olajšavami, vključno z uveljavljanjem neizkoriščenih delov davčnih olajšav iz preteklih davčnih obdobij, se prizna največ v višini 63% davčne osnove. Tako bo znašala efektivna obdavčitev minimalno 7%.

Primer izračuna: 100 enot (davčna osnova) – 63 enot (davčne olajšave) = 37 enot * 19% = 7 enot (davek)

Primeri poslovnih dogodkov:

PRIMER 1: Knjiženje ugotovitve poslovnega izida in razporeditve dobička v d.o.o.

Podjetje je v obračunskem obdobju ustvarilo 8.000.000,00 EUR poslovnih prihodkov, 1.000.000,00 EUR finančnih prihodkov iz finančnih naložb, 7.600.000,00 EUR poslovnih odhodkov, 900.000,00 EUR finančnih odhodkov iz finančnih naložb in 50.000,00 EUR drugih odhodkov. Med letom je podjetje plačalo akontacijo davka od dohodkov pravnih oseb v višini 80.000,00 EUR.

Podjetje je v izkazu poslovnega izida ugotovilo 450.000,00 EUR poslovnega dobička. Po upoštevanju določil Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je ugotovilo, da njegova davčna osnova za obračunsko obdobje znaša 500.000,00 EUR in obračunalo davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji 19 %, kar znaša 95.000,00 EUR. V podjetju so hkrati ugotovili, da nimajo začasnih razlik med poslovnim dobičkom in davčnim dobičkom. Zato v podjetju ne obstajajo razlogi za izkazovanje odloženih terjatev za davek od dohodkov pravnih oseb. Podjetje ni oblikovalo in ne sproščalo nobenih rezerv.

Št.  Dok.  Besedilo  Znesek  V breme  V dobro  
1a.  TEM  Ugotovitev poslovnega izida – prenos prihodkov  9.000.000  76-79   
1b.  TEM  Ugotovitev poslovnega izida – prenos odhodkov  8.550.000   70-75  
1c.  TEM  Ugotovitev rezultata – dobiček  450.000   800  
2a.  TEM  Razporeditev dobička:  450.000  800   
2b.  TEM  Obračunani davek od dohodkov pravnih oseb  95.000   810  
2c.  TEM  Čisti dobiček poslovnega leta  355.000   815  
3a.  TEM  Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb  95.000  810