Danes je 29.3.2024

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Plače

17.6.2022, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 91 minut

4.6.1 Plače

Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev

Obračun plače zaposlenega praviloma temelji na kolektivni pogodbi oziroma pogodbi o zaposlitvi. Plača je sestavljena iz več delov: osnovne plače (ki praviloma ne more biti nižja, kot je izhodiščna plača za posamezen tarifni razred, v katerega je glede na stopnjo izobrazbe in zahtevnosti dela razporejen posameznik), plače za delovno uspešnost (posameznika ali skupine) in dodatkov k plači (na primer glede na delovno dobo, za delo v času, ki je manj ugoden, za čas pripravljenosti na domu, zaradi vplivov okolja …).

Podjetje v svojih internih aktih (na primer Pravilniku o delovnih razmerjih in kriterijih za nagrajevanje) določi svoja pravila glede načina izračunavanja različnih dodatkov in uspešnosti. Pri tem je dolžno upoštevati minimalne zahteve glede nekaterih dodatkov, ki so določeni z zakonom o delovnih razmerjih in kolektivnimi pogodbami. Podjetje je dolžno plače in nadomestila plač skladno z Zakonom o delovnih razmerjih izplačati najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec. Plače se zaposlenim izplačujejo na njihove transakcijske račune pri bankah.

Plača je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi, ki je praviloma sklenjena za nedoločen čas, razen v primerih, ki so našteti v 54. čl. ZDR-1. Plača se običajno izkaže in tudi v pogodbi o zaposlitvi določi v bruto znesku, saj neto znesek plače zaradi različnih možnih davčnih olajšav pri izračunu dohodnine ni primerljiv podatek. Plača se mora vedno izraziti v denarni obliki, delavcu je podjetje dolžno izročiti pisni obračun plače osebno in proti podpisu do konca plačilnega dne. Pisni obračun plače ima namreč za zaposlenega pomembno pravno veljavo, saj je to verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.

Pisni obračun plače mora vsebovati naslednje podatke:

- podatki o delodajalcu,

- podatki o delavcu,

- plači,

- nadomestilih plače,

- povračilih stroškov v zvezi z delom in

- drugih prejemkih, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakonodaje,

- obračun in plačilo prispevkov in davkov ter

- plačilni dan.

Ob koncu poslovnega leta mora delodajalec za vsakega zaposlenega zbrati v skupnem pisnem obračunu plač in nadomestil plač (tudi povračil in drugih prejemkov ter bonitet, če so bili od njih obračunani prispevki in davki) in ga delavcu izročiti najkasneje do 31. januarja. Iz takšnega izpisa morajo biti razvidni tudi zneski obračunanih davkov in prispevkov, ter njihovo plačilo.

Delodajalec mora pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi oziroma obračunu plač upoštevati najnižjo plačo, določeno z zakonom ali kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Zakon o minimalni plači določa najmanjši znesek bruto plače, ki ga mora prejeti delavec, če dela polni delovni čas in znaša za leto 2022 1.074,43eurov. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dodatkov (razen dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo, dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu) in morebitne delovne uspešnosti. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se določijo dodatki, ki zaposlenim pripadajo za delo v manj ugodnem času, težjih pogojih, praznikih, ponoči ipd. Običajno so določeni v odstotkih od osnovne plače za polni delovni čas. Dodatek za delovno dobo se dogovori s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Delavci, ki so imeli ob uveljavitvi ZDR-1 dodatek za delovno dobo najmanj v velikosti 0,5% osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.

Znesek za aktualno leto

Skladno z Zakonom o minimalni plači (ZMINP) mora delavec za delo opravljeno delo v polnem delovnem času prejeti najmanj predpisani znesek minimalne plače.

Od leta 2020 se uporabljajo spremembe Zakona o minimalni plači, ki so bile sprejete že konec leta 2018. Minimalna plača v letu 2022 znaša 1.074,43 EUR. Od leta 2020 so iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki ter plačilo za delovno in poslovno uspešnost.

V Sloveniji je minimalna plača zakonsko določena od leta 2010. Sprva so bili vanjo vključeni vsi dodatki, razen dodatka za nadurno delo. Prvo večjo spremembo je doživela leta 2015, ko so bili iz nje izvzeti dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Od leta 2020 dalje so poleg omenjenih dodatkov iz nje izvzeti še dodatek za delovno dobo in vsi drugi dodatki (za izmensko delo, za popoldansko delo in podobni) ter plačilo za delovno in poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Zaposleni, ki za delo v polnem delovnem času v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma zakonom prejema minimalno plačo, mora v primeru, da opravlja delo preko polnega delovnega časa, poleg minimalen plače prejeti še plačilo za delo preko polnega delovnega časa. V minimalno plačo se ne vštevajo prejemki, ki imajo naravo povračil stroškov v zvezi z delom, kot so npr. dnevnice, terenski dodatki, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, povračilo stroškov za prehrano med delom. Prav tako se v minimalno plačo ne všteva regres za letni dopust.

Pripravnik oziroma delavec, ki se usposablja za delo oziroma uvaja, ima pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 % osnovne plače, ki jo bo prejel kot delavec na delovnem mestu, za katerega se usposablja. Tudi plača pripravnika oziroma delavca, ki se usposablja, ne sme biti manjša kot minimalna plača, ki znaša za leto 2022 1.074,43 evrov.

Znesek za aktualno leto

Nadomestilo plače pripada delavcu za čas odsotnosti z dela iz razlogov, določenih z zakonom, razlogov na strani delodajalca in osebnih razlogov.

Nadomestila plače izplačuje delodajalec v svoje breme v velikosti 100 % osnove, če ni z ZDR-1 ali drugim zakonom ali podzakonskim predpisom drugače določeno. Osnova za obračun nadomestila je delavčeva povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za izračun nadomestila enaka osnovi za izračun nadomestila plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. V primeru, da delavec v zadnjih treh mesecih ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v velikosti osnovne plače, določene s pogodbo o zaposlitvi. Nadomestila plač zaradi odsotnosti iz zdravstvenih razlogov se obračunavajo skladno s pravili iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določajo tudi drugačno osnovo za izračun nadomestila (delavčeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela).

Nadomestilo plače ne sme presegati plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

ZDR-1 delodajalcem nalaga, da zaposlenim izplačajo 100 % nadomestilo plače od osnove povprečne plače zaposlenega za pretekle tri mesece v naslednjih primerih:

- zaradi izrabe letnega dopusta,

- zaradi osebnih okoliščin (do 7 delovnih dni letno: poroka, smrt v družini, selitev..),

- zaradi izobraževanja,

- zaradi praznikov in dela prostih dni,

- po drugih zakonih, ko je delavec izvoljen, vpoklican ali imenovan, ter

- zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu.

Nadomestila plače pripadajo zaposlenim tudi kadar so iz dela odsotni iz zdravstvenih razlogov. Poleg začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe so lahko razlogi za odsotnost še darovanje krvi, nega in spremstvo otrok in drugi primeri, v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. V teh primerih mora zaposleni poskrbeti, da mu zdravnik pravočasno izda elektronski bolniški list, ki ga delodajalec prevzame preko državnega informacijskega sistema za podjetja in podjetnike SPOT:.

Nadomestilo plače zaradi odsotnosti iz zdravstvenih razlogov do 20 delovnih krije delodajalec, od 21. delovnega dne dalje Zavod za zdravstveno zavarovanje. Praviloma delodajalec obračuna nadomestila zaradi odsotnosti iz dela zaradi odsotnosti iz zdravstvenih razlogov skupaj z obračunom plač (tako tiste, ki so strošek delodajalca kot tiste, ki jih krije ZZZS). Ko so nadomestila izplačana, delodajalec na predpisanem obrazcu pri pristojnem ZZZS vloži zahtevek za povračilo nadomestila, ki delavcu pripada po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zahtevki za refundacijo se lahko vložijo tudi elektronsko preko državnega informacijskega sistema SPOT.

Neposredno izplačilo nadomestila zaposlenim v breme ZZZS

ZDR-1 omogoča tudi neposredno izplačilo odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, ki gre v breme ZZZS. Če delodajalec delavcem ne izplača plač in nadomestil plač v zakonsko določenem oziroma s pogodbo dogovorjenem roku ZZZS, izplača delavcu neposredno zapadlo neizplačano nadomestilo v breme zdravstvenega zavarovanja. Neposredno nakazilo nadomestila delavcu ZZZS izvede na osnovi zahtevka delodajalca, ki ga je le ta dolžan vložiti v 8 dneh po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače zapadlo v plačilo, ali na podlagi zahteve delavca, ki jo le ta lahko vloži, če v 8 dneh ne prejme pisnega obvestila delodajalca o vložitvi te zahteve.

Če delodajalec delavcu do 18. v mesecu ni izplačal nadomestila v breme ZZZS za pretekli mesec, to pomeni, da mora do 26. v mesecu vložiti zahtevek na pristojni ZZZS za neposredno izplačilo nadomestila delavcu ali pa pisno obvestiti delavca, da ni vložil zahtevka. V tem primeru zahtevo za izplačilo nadomestila vloži delavec sam.

Zahtevi delodajalca za neposredno izplačilo nadomestila v breme ZZZS mora biti priložen pisni obračun delodajalca, iz katerega so razvidni podatki o višini zapadlega neizplačanega nadomestila plače in izjava delodajalca, da delavcu ni izplačal nadomestila plače v zakonsko predpisanem oziroma s pogodbo dogovorjenim rokom. Tudi v primeru, ko vlaga zahtevek za neposredno izplačilo delavec sam, je potrebno priložiti pisni obračun, iz katerega je razvidna višina zapadlega neizplačanega nadomestila plače v breme ZZZS. Če v času, ko ZZZS še ni nakazal nadomestila neposredno delavcu, le ta prejme nakazilo nadomestila od delodajalca, izgubi pravico do neposrednega nakazila v celoti oziroma v takšnem deležu, kot ga je prejel od delodajalca. Ta novost ZDR-1, ki omogoča neposredno izplačilo nadomestila zaposlenim v breme ZZZS, se je pričela uporabljati od 12. julija 2013.

Druga nadomestila plače

Delodajalec je zaposlenim dolžan izplačati nadomestila plač tudi v naslednjih primerih:

- nadomestilo za čas neopravljanja dela zaradi višje sile,

- nadomestilo za čas čakanja na delo,

- nadomestilo za odsotnost z dela najmanj 1 dan na teden za vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca,

- nadomestilo za čas prepovedi opravljanja dela v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga,

- nadomestilo plače delavki v času nosečnosti in dojenja, če ji delodajalec ne zagotovi ustreznega dela,

- nadomestilo zaradi predčasnega prenehanja dela, pri delodajalcu, ki delavca zaposluje za določen čas,

- nadomestilo za čas nezagotavljanja dela,

- nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule.

Vsa navedena nadomestila delodajalci izplačujejo skladno z Zakonom o delovnih razmerjih, kolektivnimi pogodbami oziroma pogodbami o zaposlitvi.

Nadomestilo za čas iskanja nove zaposlitve

Skladno s prvo točko 97. čl. ZDR-1 je delodajalec dolžan v primeru, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, v času trajanja odpovednega roka zagotoviti odsotnost z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden. To nadomestilo se izplačuje v velikosti 100 % osnove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev. Če delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi in o odpovedi pogodbe obvesti Zavod za zaposlovanje, ima delavec pravico do odsotnosti z dela najmanj 1 dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela. V tem času delavcu pripada nadomestilo plače v velikosti 70 % osnove (povprečne plače zaposlenega za pretekle tri mesece). To nadomestilo delodajalec izplača v breme Zavoda za zaposlovanje. Tako 60. čl. ZUTD določa, da se delodajalcu za čas trajanja te odsotnosti z dela izplača znesek v velikosti nadomestila plače v breme Zavoda za zaposlovanje na podlagi odločbe, ki jo izda Zavod za zaposlovanje po uradni dolžnosti hkrati z odločbo, s katero se delavcu prizna pravica do denarnega nadomestila. Nadomestilo za čas odsotnosti zaradi iskanja nove zaposlitve Zavod za zaposlovanje povrne tudi v primeru, če se delavec po izteku odpovednega roka ne prijavi na Zavodu za zaposlovanje in ne uveljavlja pravice do denarnega nadomestila, če delodajalec pri Zavodu za zaposlovanje vloži zahtevek v roku treh mesecev po prenehanju delovnega razmerja delavca.

Označeni del besedila vsebuje ukrepe za zajezitev epidemije COVID-19, ki se ne uporabljajo več

POSEBNA PRAVILA PRI OBRAČUNU PLAČ ZARADI RAZGLASITVE EPIDEMIJE COVID-19

Z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitve njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUEZEOP) so za čas razglasitve epidemije od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, zakonsko drugače urejena nekatera pravila pri obračunu plač in obračunu prispevkov za socialno varnost.

Zakon posega v obračun plač na naslednjih področjih:

- možnost povračila nadomestila plače delavcem za začasnem čakanju na delo iz razloga, ker jim delodajalec zaradi posledic epidemije začasno ne more zagotavljati dela,

- možnost povračila nadomestila plače delavcem, ki dela ne opravljajo zaradi višje sile,

- najnižja predpisana višina nadomestila zaposlenim, ki dela ne opravljajo zaradi začasnega čakanja na delo ali zaradi višje sile (takšni zaposleni so sicer upravičeni do nadomestila v višini 80% osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1, pri čemer nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače)

- oprostitev plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestil plač od 13. marca do 31. maja, vendar največ do nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji preračunane na mesec,

- oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (delojemalcev in delodajalcev), ki v času začasnih ukrepov delajo,

- obveznost izplačila kriznega dodatka zaposlenim, ki v času začasnih ukrepov delajo, če njihova zadnja izplačana plača ni presegala trikratnika minimalne plače (krizni dodatek je določen v višini 200 evrov mesečno in je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov).

Krizni dodatek

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-12 (ZIUPOPDVE) Ur.l. RS št. 203/20 z dne 30.12.2020 nalaga zasebnim delodajalcem, da pri izplačilu decembrske plače vsem delavcem, ki so v mesecu decembru opravljali delo, izplačajo krizni dodatek v višini 200,00 evrov, oziroma sorazmerni del, če delavec dela ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas.

Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 evrov (2x 940,58).

Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 evrov se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.

Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal dodatek. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.

Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), ki je pričel veljati 31.5.2020, imajo delodajalci naslednje dodatne možnosti ublažitve posledic razglašene epidemije:

- delnega povračila nadomestila plače za zaposlenega, ki ga napotijo na začasno čakanje na delo v obdobju od 1.6.2020 do 30.6.2020

-delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa v obdobju od 1.6.2020 do 31.12.2020

Na osnovi tega ukrepa lahko upravičeni delodajalci pri Zavodu za zaposlovanju pridobijo 80% izplačanega nadomestila za čas čakanja na delo v mesecu juniju v višini 80% izplačanega nadomestila plače, vendar največ do višini 892,50 evrov na mesec.

Subvencija za delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa je odvisna od dolžine trajanja skrajšanega delovnega časa in znaša na posameznega zaposlenega delavca:

  • - 448 evrov – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas od 20 do 24 ur na teden,
  • - 336 evrov – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas od 25 do 29 ur na teden,
  • - 224 evrov – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas od 30 do 34 ur na teden,
  • - 112 evrov – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas 35 ur na teden.

Ukrepi iz III. dela zakona in iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, se uporabljajo od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020, če ta zakon ne določa drugače (glej 10. člen). (vir PISRS)

Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa je vlada RS podaljšala do 30. junija 2021 s sklepom objavljenim v Uradnem listu RS št.190/2020 z dne 17.12.2020.

Krizni dodatek vsakemu zaposlenemu, ki v času trajanja epidemije (torej od 13.3.2020 do 31.5.2020) dela in katerega zadnja plača ni presegla trikratnika minimalne plače (2.8821,58 evrov bruto), pripada krizni dodatek v višini 200 evrov, če je delal ves mesec. Zaposleni je do kriznega dodatka upravičen za dneve, ko dela, pri tem pa ni pomembno, ali dela na sedežu delodajalca ali od doma. Za čas, ko delavec ne dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti, se krizni dodatek ne izplača.

Do kriznega dodatka so upravičeni tudi invalidi zaposleni v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih. Skladno s 33. b členom ZIUZEOP invalidska podjetja in zaposlitveni centri pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavijo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka, za vsakega zaposlenega invalida, ki dela.

Vlada je sprejela Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COIVD-19 (ZIUPDV) z veljavnostjo od 11.7.2020 dalje (objavljeno v Uradni list RS, št. 98/20)

S tem zakonom in dodatnim sklepom (Sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, objavljeno v Uradni list RS, št. 104/20) je Vlada podaljšala možnost povračila nadomestila plače na začasnem čakanju na delo do 31.8.2020.

ZIUPDV pa od 11.7. dalje določa višino nadomestila plače v času karantene in način povračila le tega delodajalcu.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja le delodajalec, ki izjavi, da delavcu ne more organizirati dela na domu (13. člen ZIUPDV). Če je narava oziroma vrsta dela delavca taka, da mu delodajalec v času odrejene karantene lahko organizira delo na domu, ni upravičen do povračila nadomestila plače. Izjava delodajalca, da delavcu ne more organizirati dela na domu, je priloga k vlogi, ki jo vloži na zavodu za zaposlovanje.

Delodajalec pa tudi ni upravičen do povračila nadomestila plače v primeru, ko je bila delavcu odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je bila v času njegovega odhoda na rdečem seznamu (5. odstavek 15. člena ZIUPDV).

Delavcu pripada nadomestilo plače za celotno obdobje, za katero mu je bila odrejena karantena (14. člen ZIUPDV) le, če mu delodajalec ne more organizirati dela na domu in če ni odšel v državo, ki je bila v trenutku njegovega odhoda na rdečem seznamu (5. odstavek 15. člena ZIUPDV). Velikost nadomestila plače pa je odvisna od tega, ali se je delavec odpravil v državo iz rumenega ali zelenega seznama in ali je prišel v stik z okuženo osebo na delovnem mestu ali