Danes je 25.6.2022

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Obresti

17.5.2022, , Vir: Verlag Dashöfer

4.5.9 Obresti

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Obresti so nadomestilo za izposojena denarna sredstva ali nepravočasno izpolnitev denarne obveznosti dolžnika (kupca). Obresti so prihodek posojilodajalca in strošek oziroma odhodek posojilojemalca. Višina obrestne mere, način izračunavanja obresti in obdobje obračuna ter rok za plačilo glavnice in obresti mora biti določen s posojilno pogodbo oziroma z drugo pogodbo (na primer prodajno pogodbo za primer zamude plačila kupca ali odloženega ali obročnega plačila kupnine in podobno). Obdobje obračuna je lahko mesečno, trimesečno, polletno ali letno.

Obresti so tudi odškodnina za nepravočasno plačilo dolga upniku. Glejte opombo na koncu članka. Za izračun takšnih obresti se uporablja zakonska zamudna obrestna mera, ki je predpisana z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti ZPOMZO–1–UPB1 Ur.l. RS 11/2007 z dne 9.2.2007. Upnik in dolžnik se lahko skladno z zakonom dogovorita, da se predpisana zamudna obrestna mera za nepravočasna plačila dolgov ne uporablja.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Terjatve za obresti

Finančni prihodki iz naslova obresti se pripoznajo ob obračunu običajno skladno z določili posojilne pogodbe (lahko mesečno, trimesečno, polletno, enkrat letno ali kako drugače) ne glede na denarni tok. Terjatve iz naslova obresti se pripoznajo, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in plačljivosti. Terjatve iz naslova obresti izkazujemo na kontih skupine 150.

Obveznosti za obresti

Na kontih skupine 280 izkazujemo obveznosti za zaračunane obresti, ki jih dolgujemo različnim posojilodajalcem po posojilnih pogodbah, ki so lahko kratkoročne ali dolgoročne, v domači ali tuji valuti ali domači valuti z devizno klavzulo.

Knjiženje

Po Slovenskih računovodskih standardih se obresti knjižijo kot stroški (konti skupine 45), na koncu poslovnega leta pa izkažejo med finančnimi odhodki (konti skupine 74), razen če se vračunajo v vrednost zalog skladno s Slovenskim računovodskim standardom 4.12 in 4.31. Dopustno je tudi knjiženje obresti neposredno med finančne odhodke, če se stroški obresti ne usredstvijo. Obresti in drugi stroški izposojanja v zvezi s pridobivanjem opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin pa se vštevajo v nabavno vrednost teh sredstev ( če sredstvo nastaja dlje kot eno leto in kadar so izpolnjeni dodatni pogoji iz Slovenskega računovodskega standarda 1 (ali MRS 23). Stroški obresti se vštevajo v nabavno vrednost v znesku dejanskih stroškov namenskih posojil ali, kadar gre za nenamenska posojila, na podlagi sodila za pripis stroškov nenamenskih posojil. Stroške je potrebno zmanjšati za vse morebitne prihodke od financiranja v zvezi z začasno finančno naložbo izposojenih sredstev (npr. če smo prejeta posojila začasno naložili kot depozit). Standardi pa določajo dodatne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da se stroški obresti vključijo v nabavno vrednost dolgoročnih sredstev:

a) v organizaciji nastanejo izdatki za sredstvo;

b) v organizaciji nastanejo stroški izposojanja;

c) organizacija začne dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo.

Ali smemo obresti, ki nastanejo v zvezi s pridobivanjem osnovnih sredstev, knjižiti direktno med finančne odhodke in jih ne vključiti v nabavno vrednost sredstva?

Odgovor je ne. Namreč, če so izpolnjeni pogoji za to, da stroške obresti in druge stroške izposojanja vključimo v nabavno vrednost, to tudi storimo (v nasprotnem primeru obstaja davčno tveganje), če pogoji iz standarda niso izpolnjeni, pa so ti stroški avtomatično stroški tekočega obdobja (finančni odhodki). V nabavno vrednost stroškov obresti ne vključujemo več, ko je sredstvo aktivirano oziroma kot določajo standardi: ko so končane dejavnosti, potrebne za nameravano uporabo sredstva.

Pasivne časovne razmejitve

Če se obresti skladno s posojilno pogodbo obračunajo in plačajo v daljših intervalih kot je poslovno leto, je potrebno na dan sestave bilance (ob zaključku poslovnega leta) obračunati obresti za tekoče poslovno leto in jih knjižiti med stroške obresti oziroma odhodke financiranja poslovnega leta ter izkazati za znesek obresti pasivne časovne razmejitve, ker skladno s posojilno pogodbo obveznost za obresti še ni nastala.

Ali so v primeru prejema posojila po posebno ugodni obrestni meri kakšne posebnosti pri knjiženju stroškov obresti?

Če podjetje prejme posojilo pod ugodnejšimi pogoji (jamstvo države, posojila po interventni zakonodaji zaradi zajezitve epidemije COVID-19) kot so splošno veljavni, je potrebno razliko med običajnimi in ugodnejšimi obrestmi izkazati kot prihodke.

Obstaja namreč več vrst državnih pomoči. V nekaterih primerih državne pomoči, podjetja prejmejo od države denar, ali pa jim država odpusti plačilo nekaterih obveznosti (na primer plačila prispevkov za socialno varnost) ali pa te obveznosti plača država namesto podjetja. Obstajajo pa tudi vrste državnih pomoči, kjer ne pride do prenosa denarja ali ne plačila nekaterih obveznosti, ki se odpišejo. Takšna vrsta državne pomoči so posojila, ki jih lahko podjetja pridobijo na podlagi jamstva države in zaradi tega plačajo obrestno mero ki je nižja kot bi bila, če bi posojilo pridobili pod običajnimi komercialnimi pogoji banke. Razlika med odobreno in tržno obrestno mero za podjetje predstavlja državno pomoč. Podjetje pa se lahko samo odloči, ali takšno državno pomoč računovodsko obravnava po bruto ali neto načelu. Po bruto načelu bi razliko med odobrenimi in tržnimi obrestmi izkazalo kot druge prihodke v skupini 768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki. Po neto načelu se izkažejo samo stroški za obresti po pogodbeni (nižji) obrestni meri.

Skladno s pojasnilom 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 15 je potrebno zaradi razmer epidemije COVID-19 prihodke iz državnih pomoči za zajezitev ali odpravo posledic COVID-19 šteti za prihodke pomembnih vrednosti in zato morajo vse organizacije v vseh pojasnilih k računovodskim izkazom, sestavljenim za poslovno leto, ki se konča po 13. marcu 2020, ločeno razkriti njihovo naravo (vrsto) in znesek.

Obresti v spremenjenih razmerah COVID-19

Glejte članek tukaj. Oziroma v iskalnik portala vpišite: Obresti v spremenjenih razmerah

DAVČNI VIDIK

Zakon o davku na dodano vrednost obresti uvršča med storitve, ki so obračuna DDV-ja oproščene. 44. člen ZDDV–1 v določa druge oproščene dejavnosti in med njimi v 4. točki navaja dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanju kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec. Kreditodajalec oziroma posojilodajalec zato pri zaračunavanju odobritev, posredovanja in