Material

4.5.1 Material

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev, Darinka Meško

Material je zelo širok pojem, ki ne predstavlja le materiala, ki ga proizvodna podjetja vgrajujejo v svoje proizvode, pač pa tudi ves ostali material, ki se porablja v najrazličnejših poslovnih procesih, tudi trgovskih in storitvenih. Material v širšem pomenu zajema osnovni in pomožni material, polproizvode, dele, nadomestne dele, drobni inventar ter gorivo in mazivo. Tudi odpadki se štejejo za material, če so namenjeni prodaji. V nadaljevanju obravnavamo zgolj material v ožjem pomenu kot so surovine in material za proizvodnjo, ostale vrste materiala pa najdete pri drugih člankih, kot npr. v članku Literatura, in članku Drobni inventar.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Podjetje računovodsko spremlja material skozi različne faze poslovnega procesa, od nabave, preko skladiščenja, do porabe in prodaje.

Nabavna cena

Količinska enota zaloge materiala se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve in neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zniža za dobljene popuste.

Neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški prevoznega zavarovanja, stroški posebej zaračunane embalaže, stroški spremljanja blaga, stroški storitev posredniških agencij in podobni stroški, ki bremenijo kupca..

Zaloge materiala

Zaloga materiala zajema količine v skladišču, dodelavi in predelavi, pa tudi na poti od dobavitelja, če jih je organizacija že prevzela oziroma jih že obvladuje. Za material se lahko prav tako šteje drobni inventar z dobo koristnosti do leta dni, lahko pa tudi tisti z dobo koristnosti več kot leto dni, če njegova posamična nabavna cena ne presega 500 evrov.

Ali je nabavo materiala obvezno knjižiti preko zalog materiala?

Ne. Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega materiala. Torej se podjetje lahko odloči, da bo prejeti račun za material knjižilo direktno na stroške materiala, kljub temu pa mora zagotoviti evidence in dokazila (delovni nalog, gradbeni dnevnik, itd.) o namenski porabi. Pri tem si lahko pomaga s knjiženjem na stroškovna mesta in nosilce.

Metode vrednotenja zalog

Knjigovodska vrednost porabljenih zalog materiala je strošek, knjigovodska vrednost prodanih zalog materiala pa poslovni odhodek. Stroški materiala so odvisni od metode, ki jo podjetje uporablja za vrednotenje zalog. Izbira lahko med:

- metodo zaporednih cen (fifo), ali

- metodo tehtanih povprečnih cen Povprečne cene lahko organizacija izračunava za vsak dodatni prejem v zalogo (metoda drsečih tehtanih povprečnih cen) ali za obdobje.

Ali je za vrednotenje zalog materiala dopustna tudi metoda stalnih cen?

Če se uporabljajo stalne (ocenjene, standardne) cene, se obračunavajo odmiki posebej po skupinah sorodnih stvari v zalogi oziroma posebej po posameznih projektih. Odmiki od stalnih cen se izračunavajo tako, da je zadoščeno sprotnemu vrednotenju zalog - če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen. Povprečne cene lahko organizacija izračunava za vsak dodatni prejem v zalogo (metoda drsečih tehtanih povprečnih cen) ali za obdobje.Torej pri stalnih cenah ne gre za posebno metodo vrednotenja, temveč za pripomoček pri vodenju materialnih evidenc in kalkulacij.

Letni popis

ZGD-1 v 54. členu določa, da mora podjetje najmanj enkrat letno preveriti, ali se knjigovodsko stanje ujema z dejanskim. Prevrednotenje stroškov materiala se pojavi, če se pri letnem popisu ugotovijo presežki ali primanjkljaji, za katere ni nihče osebno odgovoren. Za takšne razlike podjetje poveča oziroma zmanjša stroške materiala, pri čemer mora biti pozorno na morebitne davčne posledice.

Stroški in odhodki materiala

Stroški materiala in storitev se lahko skladno z izbrano metodo vrednotenja zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov, preden se pojavijo med odhodki in vplivajo na poslovni izid posameznega obračunskega obdobja.

Porabo materiala, kalo materiala, inventurne razlike pri materialu izkazujemo med stroški materiala (konti skupine 40). Skladno s SRS 4.9 mora podjetje posebej voditi evidence zalog, ki so bile predmet lastne porabe.

Znižanje vrednosti zalog zaradi prevrednotovanja izkazujemo med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki (konti skupine 721). Prodajo materiala izkazujemo med poslovnimi odhodki v zvezi s prodajo zalog (konti skupine 70 ali 71).

Prejete (praviloma letne) superrabate za doseženo nabavo zalog izkazujemo med poslovnimi odhodki (konti skupine 70 ali 71), izjemoma na zalogah skupine 31, če ničesar od zalog še nismo porabili ali imamo evidenco, s katero dokazujemo, da se superrabat nanaša prav na zaloge, ki še niso bile porabljene za proizvodnjo.

DAVČNI VIDIK

Pravila DDV

Pri nabavah materiala v drugih državah članicah Evropske unije je podjetje, ki je zavezanec za DDV, dolžno samo obračunati davek na dodano vrednost po ustrezni stopnji. Glede pravice do odbitka vstopnega DDV pa mora upoštevati naslednja pravila:

1. vstopni DDV si sme odbiti, če je oziroma bo nabavljen material uporabilo za namene svojih obdavčenih transakcij, kot to določa 63. člen ZDDV-1;

2. vstopni DDV si ne sme odbiti od goriv in maziv ter nadomestnih delov, tesno povezanih z osebnimi avtomobili in motornimi kolesi, jahtami in čolni, namenjenimi za šport in razvedrilo ter zasebnimi zrakoplovi, kot to določa 66. člen ZDDV-1;

3. imeti mora ustrezen račun oziroma drug dokument, kot določa 67. člen ZDDV-1.

Primanjkljaj

V primeru, da podjetje pri letnem popisu ugotovi primanjkljaj materiala, se to v skladu s 7. členom ZDDV-1 šteje za uporabo blaga za neposlovne namene in mora podjetje obračunati davek na dodano vrednost, razen v primeru:

• primanjkljaja in uničenj, nastalih zaradi višje sile;

• primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga;

• primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje;

• primanjkljaja oziroma izgub, nastalih zaradi tatvine oziroma kraje, če je o tem sestavljen zapisnik policijske uprave.

Davčna osnova v primeru primanjkljaja je nabavna cena materiala.

Če davčni zavezanec dokazljivo ugotovi vzrok za primanjkljaj (npr. poškodbe, kvar, naravne izgube, kraja z dokazili), se DDV ne obračuna. Potrebna je ustrezna dokumentacija: zapisnik o inventuri, zapisnik o škodi ali kraji, policijski zapisnik (pri kraji), dokazila o naravnih izgubah (npr. izsuševanje, razlitje). Pri določenih dejavnostih (npr. živilska industrija, kemija) so naravne izgube pričakovane in normirane. Če so izgube v okviru dovoljenih normativov, DDV ni treba obračunati. Če zavezanec ni odbijal vstopnega DDV za blago, potem ni obveznosti za obračun DDV ob primanjkljaju.

DDV pa je potrebno obračunati, če ni dokazil o vzroku primanjkljaja, če gre za nepojasnjeno izgubo zalog, če je bil za blago uveljavljen odbitek vstopnega DDV, potem se ob primanjkljaju šteje, da je bilo blago porabljeno za neobdavčljive namene.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. To pomeni, da mora podjetje z evidencami o porabi materiala ali na drugačne načine dokazovati, kje in za kaj je bil material porabljen. 

Davčno nepriznani odhodki

Davčno niso priznani odhodki, ki niso skladni z običajno poslovno prakso. Iz tega izhaja, da niso davčno priznani primanjkljaji nad obsegom, ki ga določi strokovno združenje, skupaj z davkom na dodano vrednost, ki ga mora podjetje obračunati od takšnega primanjkljaja.

PRIMER 1: Doniranje hrane

Sprememba metode vrednotenja

V skladu s 67. členom ZGD-1 se uporaba metod vrednotenja brez utemeljenih razlogov ne sme spreminjati iz poslovnega leta v poslovno leto (stalnost vrednotenja).

Povezane osebe

Kadar podjetje nabavlja material od povezanih oseb, mora biti pozorno tudi na transferne cene. Odhodki so tako priznani največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, razen če so izpolnjeni zakonski pogoji (npr. med dvema rezidentoma, ki nimata nepokritih davčnih izgub in plačujeta davek po splošni stopnji).