Danes je 28.9.2020

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Kraj pridobitve blaga znotraj Unije

1.2.2017, , Vir: Verlag Dashöfer

6.4.2 Kraj pridobitve blaga znotraj Unije

Erika Režek, davčna svetovalka

Osnovno pravilo obdavčitve po kraju, kjer se blago nahaja, ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki ga je pridobila.

Izjema: Obrnjeno davčno breme, v kolikor je pridobitelj ID zavezanec za namene DDV v drugi državi članici.

V kolikor pridobitelj dokaže, da je bila pridobitev blaga predmet DDV v drugi državi članici in je za to blago po ZDDV-1 plačnik DDV pridobitelj blaga, se davčna osnova za obračun DDV zmanjša za plačani DDV v drugi državi članici.

Slovenski davčni zavezanec opravi pridobitev blaga v višini 1.000 EUR. Za tako prejeto blago mu avstrijski dobavitelj zaračuna 20% MwSt, skupaj tako račun znaša 1.200 EUR. Ker se kot plačnik DDV smatra pridobitelj blaga v Sloveniji, ta obračuna DDV od osnove 1.000 EUR.

Skladno z izvedbeno uredbo mora biti pravica vsake države članice pridobitve, da se blago obdavči v tej državi, ne glede na to, kako se taka transakcija obravnava v državi odpošiljanja blaga.

Država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča in v kateri se opravi pridobitev blaga znotraj Unije, izvede obdavčitev, ne glede na DDV obravnavo transakcij, v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne. Skladno z izvedbeno uredbo je tako v državi, kjer se prevoz konča, popolna pravica do obdavčitve.

Kakršen koli zahtevek dobavitelja blaga za popravek DDV, ki ga je zaračunal in ga prijavil v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne, se v tej državi članici obravnava v skladu z njenimi nacionalnimi pravili.

Pridobitev blaga znotraj Unije

Pridobitev blaga znotraj Unije (11. člen ZDDV-1) pomeni pridobitev pravice razpolaganja na premičninah, kot da bi bil pridobitelj lastnik, ki jih pridobitelju odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice prodajalec, ali sam pridobitelj ali druga oseba za račun enega od njiju.

Pogoji za obdavčitev v RS

Da je pridobljeno blago obdavčeno v Sloveniji, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • prodajalec je davčni zavezanec z ID številko za namene DDV v drugi državi članici,

  • promet je opravljen za plačilo ali se šteje, da je opravljen za plačilo,

  • blago je pridobljeno na ozemlju Slovenije,

  • prejemnik je davčni zavezanec z ID številko za namene DDV v Sloveniji.

Davčni zavezanec tako odpremo blaga ustrezno evidentira v svojem knjigovodstvu.

Blago, ki je preneseno v drugo državo članico, se v državi odhoda obravnava kot dobava blaga, v državi članici prihoda pa se šteje za pridobitev blaga v Uniji.

Začasne transakcije

V primeru izjem, to velja za t.i. začasne transakcije, pa se takšen prenos v državi odhoda ne šteje za dobavo, v državi prihoda pa ne za pridobitev blaga, zato se od takšnih prenosov blaga DDV ne obračunava.

Primer obdavčitve, kadar ni prenosa blaga v drugo državo članico (9. člen ZDDV-1, točka f, g in h)

Stroj, kupljen v eni državi članici in instaliran v drugi državi članici s strani dobavitelja (dobavitelj plača DDV v državi, kjer stroj instalira) – ni prenosa blaga.

Blago je poslano v drugo državo na razstavo na sejmu (blago bo vrnjeno) – ni prenosa blaga.

Davčni zavezanec odpošlje blago v drugo državo članico na popravilo – ni prenosa blaga. (pogojeno z vračilom blaga).

Davčni zavezanec odpošlje orodje v drugo državo članico za uporabo pri proizvodnji končnih izdelkov (začasna raba za obdobje krajše od 24 mesecev) – ni prenosa blaga.

Prenos blaga iz Slovenije v drugo državo članico za namene cenitve blaga, če se blago po cenitvi vrne temu davčnemu zavezancu v Slovenijo, za katerega je bila cenitev opravljena – ni prenosa blaga.

Za izvajanje teh določb je davčni zavezanec dolžan upoštevati določbe 85. člena ZDDV-1 (splošne obveznosti). Po tej določbi, 2. odst., mora vsak davčni zavezanec voditi evidenco o blagu, ki ga je odposlal ali odpeljal sam ali druga oseba za njegov račun z ozemlja Slovenije v drugo državo članico za namene transakcij iz točk f, g in h drugega odstavka 9. člena tega zakona.

Ta določba še navaja, da mora prav tako vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo identifikacijo blaga, ki mu ga