Na uredništvo je bilo posredovano vprašanje, kako lahko samostojni podjetnik brez posledic odpove pogodbo zaposlenemu in kdaj lahko sploh odpove pogodbo delavcu? Poudariti je potrebno, da je samostojni podjetnik, ki zaposluje delavce enakovreden ostalim podjetjem z zaposlenimi in ravno tako zanj velja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter ostala delovno pravna zakonodaja, ki predpisuje način odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Prejšnji Zakon o delovnih razmerjih ZDR je res omogočal manjšim delodajalcem (ne glede ali so registrirani kot s.p. ali v kakšni drugi gospodarski obliki), da lahko kolektivna pogodba predpisuje drugačne minimalne odpovedne roke, kot jih predpisuje zakon. Novi Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1, ki je pričel veljati 12. aprila 2013, pa te določbe ne vsebuje več. Torej je pri odpovedih pogodb manjše delodajalce (10 ali manj zaposlenih) izenačil z večjimi delodajalci.
Da bi se izognili najpogostejšim napakam pri odpovedi delovnega razmerja delavcem, bomo na kratko in poenostavljeno predstavili, kdaj lahko delavcu odpovemo pogodbo o zaposlitvi.
Način odpovedi in dopustnost odpovedi
Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo, če obstajajo utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe. Pogodba se lahko odpove na dva načina:
- z redno odpovedjo, kar pomeni, da je delavec upravičen do minimalnega odpovednega roka po zakonu ter
- z izredno odpovedjo, torej brez odpovednega roka.
A. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
V 89. členu ZDR-1 so navedeni natančni razlogi na podlagi katerih lahko delodajalec odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi, ti primeri so:
- če preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog);
- če delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov (razlog nesposobnosti)
- če delavec kljub pisnemu opozorilu delodajalca še naprej krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog);
- če delavec zaradi invalidnosti ne…
