Danes je 29.3.2024

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Izguba

16.1.2020, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 16 minut

4.4.4 Izguba

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Cilj poslovanja vsake gospodarske družbe je ustvarjanje pozitivnega poslovnega izida – dobička v obračunskem obdobju. Dobiček družba ustvari, kadar prihodki v obračunskem obdobju presegajo odhodke v obračunskem obdobju. Vendar vse gospodarske družbe pri svojem poslovanju niso enako uspešne, zato beležijo različne poslovne izide, nekatere tudi negativni poslovni izid, to je izgubo.

Ločimo poslovno izgubo in davčno izgubo. Praviloma se poslovna izguba in davčna izguba razlikujeta, saj ugotavljanje poslovne izgube urejajo računovodski standardi, med tem ko ugotavljanje davčne izgube urejajo davčni predpisi (za podjetja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, za samostojne podjetnike Zakon o dohodnini). Vsi prihodki podjetja izkazani v obračunskem obdobju za poslovne namene niso nujno obdavčljivi prihodki za namene izdelave davčnega obračuna in vsi odhodki podjetja v obračunskem obdobju niso nujno davčno priznani odhodki. Razlike med davčno izgubo in poslovno izgubo so lahko trajne ali začasne narave.

Skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi ločimo naslednje temeljne in druge vrste izgube.

Temeljne vrste izgube so:

- izguba iz prodaje,

- izguba iz celotnega poslovanja,

- izguba iz rednega delovanja,

- celotna izguba in

- čista izguba.

Druge vrste izgube so:

- kosmata izguba iz celotnega poslovanja,

- celotna izguba skupaj s finančnimi odhodki in

- celotna izguba skupaj z deleži zaposlencev.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 230. členu določa, da se mora čisti dobiček družbe uporabiti po naslednjem vrstnem redu:

1. za kritje prenesene izgube,

1. za oblikovanje kapitalskih rezerv na podlagi sklenjene prisilne poravnave,

2. oblikovanje zakonskih rezerv po četrtem odstavku 64. člena ZGD-1,

3. oblikovanje rezerv za lastne deleže po petem odstavku 64. člena ZGD-1 in

4. oblikovanje statutarnih rezerv v primeru iz sedmega odstavka 64. člena ZGD-1.

Uporabo dobička za te namene in po tem vrstnem redu mora upoštevati že poslovodstvo ob sestavitvi letnega poročila.

Poravnava čiste izgube se ob koncu poslovnega leta izkaže v letnem izkazu gibanja kapitala, po potrditvi računovodskih izkazov s strani ustreznega organa družbe.

Izguba se skladno z ZGD-1 pokriva:

- s prenesenim čistim dobičkom iz preteklih let,

- iz dobičkov naslednjih obračunskih obdobij,

- iz rezerv iz dobička (tudi iz kapitalskih rezerv oblikovanih na podlagi sklenjene prisilne poravnave),

- iz zakonskih rezerv,

- s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala.

Če je izguba tolikšna, da ostane nepokrita, potem ko družba uporabi za njeno pokrivanje že vse sestavine celotnega kapitala razen osnovnega kapitala, jo lahko pokrije po postopku poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala, določenega v 379. členu ZGD-1 in 380. členu ZGD-1 za delniške družbe in 420. členu ZGD-1 za družbe z omejeno odgovornostjo.

Bilančna izguba se praviloma razlikuje od izgube poslovnega leta, saj je lahko manjša ali večja od izgube poslovnega leta. Bilančna izguba je manjša od izgube poslovnega leta, če jo je mogoče pokriti s prenesenim dobičkom iz preteklih let ali zmanjšanjem kapitalskih rezerv oziroma rezerv iz dobička. Lahko je tudi večja od izgube poslovnega leta, če ji je potrebno prišteti še izgubo, preneseno iz preteklih let.

Kapitalska neustreznost

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju