4.3.6 Honorar
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev, Boštjan J. Turk
Honorar je vezan na opravljeno delo, za njegovo specifično obravnavo pa je pomembna presoja, ali gre za avtorsko delo. To ureja posebna zakonodaja, ki je predstavljena v PRAVNEM VIDIKU članka. Temu sledi DAVČNI VIDIK, kjer novi Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev za različne obračune določa obrazec REK-O, poslovni dogodek obveznosti za honorar in njene poravnave, ter s tem povezanih dajatev, pa je prikazan v PRIMERIH KNJIŽENJ.
Novosti vezane na Davčni vidik izvirajo iz Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(ZPIZ-2N) . Dopolnitve v članek v skladu s spremembo zakona je vnesel Darko Bohte. Najdete jih pod DAVČNI VIDIK in so označene z grafičnim znakom za opozorilo (!).
Novosti vezane na PRAVNI VIDIK izvirajo iz Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I). Dopolnitve v članek v skladu s spremembo zakona je vnesel Boštjan J. Turk. Najdete jih pod PRAVNI VIDIK in so označene z grafičnim znakom za opozorilo (!).
Definicija
Izraz honorar se v praksi zelo pogosto uporablja za različna plačila v širokem smislu pomena besede honorar. Mnogokrat z besedo honorar označujemo plačilo za delo po podjemni pogodbi oziroma pogodbi o delu, plačilo članom uprave ali nadzornega sveta gospodarskih družb za sejnine, plačilo za delo stečajnih upraviteljev in upraviteljev prisilnih poravnav, sodnih tolmačev, sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ipd. Celo plačilo za delo študentov preko študentskega servisa ali plačilo za obvezno prakso študentov in dijakov pogosto imenujemo honorar. Takšna široka uporaba besede honorar ni najbolj pravilna, saj gre v vseh navedenih primerih za plačilo za dejansko opravljene storitve.
PRAVNI VIDIK
Honorar v ožjem smislu pomeni honorar iz naslova avtorskega dela oziroma avtorskih pravic. Kaj je avtorsko delo določa Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Skladno z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah poznamo naslednje vrste avtorskih del:
- govorjena dela, na primer govori, predavanja;
- pisana dela, na primer leposlovna dela, članki, priročniki, študije, računalniški programi;
- glasbena dela z besedilom ali brez njega;
- gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
- koreografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
- avdio-vizualna dela;
- likovna dela, na primer slike, grafike, kipi:
- arhitekturna dela, na primer skice, načrti ter izvedbeni objekti s področij arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
- kartografska dela;
- predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).
Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ne našteva vseh del, ki so avtorska. Pri opredelitvi ali gre za avtorsko delo je pomembno, da so izpolnjene splošne predpostavke za obstoj avtorskega dela. To pa je stvaritev kot plod človekove ustvarjalne dejavnosti, ustvarjalnost na področju znanosti, književnosti ali umetnosti, duhovnost, s katero se izražajo misli, čustva in občutki, individualnost (ni nujno novost, vsekakor pa izvirnost) in izraznost, ne glede na vrsto, način in obliko. Avtorsko delo je pravni standard, ki ga lahko končno ugotovi le sodišče in ne izvedenec.
Sodna praksa
Tako lahko iz naše sodne prakse povzamemo, da je priznala kot avtorska dela naslednja dela, kjer sicer ne gre za kakšne posebne dosežke človeškega uma, pa vendar je zanje potrebna neka stopnja ustvarjalnosti, ki je po mnenju sodišča zadoščala za uvrstitev med avtorska dela:
- članki (tudi v podjetniških glasilih),
- priročniki (tudi razna navodila),
- računalniški programi,
- izobraževalni programi,
- cenitveni elaborati in študije (če le izpolnjujejo pogoje stvaritve).
Z novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), se urejajo predvsem tri področja: nekatere dodatne omejitve pravic avtorjev, boljše licenciranje oziroma širši dostop do vsebin na spletu ter pravično plačilo avtorjem in izvajalcem.
Zaradi javnega interesa bodo po novem določene organizacije lahko v določenih primerih uporabljale dela brez dovoljenja avtorja in brez plačila. Torej, to bo mogoče za besedilno in podatkovno rudarjenje, ohranjanje kulturne dediščine, uporabo del izven pravnega prometa, torej tistih del, ki jih ni mogoče kupiti v prosti prodaji, ter pri znanstvenem raziskovanju. To sicer ne velja pri omejitvi za ponazoritev pri poučevanju v digitalnem okolju, kjer bodo avtorji prejeli nadomestilo.
Z novelo vlada omogoča tudi alternativno reševanje sporov in določa novi pravici založnika medijskih publikacij, kar bo izboljšalo položaj založnikov.
Novela ZASP-I ureja tudi obveznosti ponudnikov vsebin za tako imenovano priobčitev javnosti oziroma storitve deljenja vsebin na spletu na platformah.
Pomembna novost novele ZASP-I je tudi ureditev pravičnega plačila avtorjem in izvajalcem v pogodbah za izkoriščanje njihovih del oziroma izvedb, dodatna nadomestila pa so predvidena tudi za avdiovizualni sektor, pri čemer bodo nadomestila po novem prejemali tudi filmski igralci in filmski producenti, kar bo izboljšalo položaj ustvarjalcev v tem sektorju.
Nenazadnje vlada izboljšuje tudi določbe o evidenci dohodka ter obveznosti poročanja avtorju in izvajalcu o ustvarjenem prihodku ter spremembah pogodb, ki določajo uporabo njihovih del.
Besedilo 81. člena – Avtorski honorar in njegovo nadomestilo, se v ZASP-I spremeni in po novem glasi:
(1) Če avtor prenese materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja, je upravičen do primernega in sorazmernega avtorskega honorarja ali nadomestila.
(2) Če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, se določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera.
(3) Če je s pogodbo dogovorjen avtorski honorar ali nadomestilo očitno nesorazmerno nizko v primerjavi z vsemi naknadnimi relevantnimi prihodki, ki izvirajo iz uporabe avtorskega dela, lahko avtor zahteva od sopogodbenika ali njegovih pravnih naslednikov spremembo pogodbe tako, da se mu določi dodatno, primerno in pravično plačilo.
(4) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za skupne sporazume in pogodbe, ki jih sklene kolektivna organizacija ali neodvisni subjekt upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic in za primere, ko avtor dovoli uporabo dela pod pogoji proste licence.
(5) Pravici iz tretjega odstavka tega člena se avtor ne more odpovedati.«.
Obrazložitev: Trenutna ureditev avtorjem preprečuje uporabo prostih licenc, zato naj se dopolni z izjemo.
Besedilo 82. člena - Evidenca prihodka in poročanje, se v ZASP-I spremeni in po novem glasi:
(1)…
