Danes je 16.10.2021

Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Državne podpore

7.1.2015, , Vir: Verlag Dashöfer

4.2.15 Državne podpore

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Državne podpore so zneski, ki jih dobi podjetje od države ali lokalne skupnosti neposredno iz proračuna. Razlikovati jih je treba od plačil za običajne opravljene storitve in dobave blaga, če so torej javni organi v vlogi plačnika za neke dobave, ne govorimo o subvencijah, podporah, dotacijah. O državnih podporah govorimo, kadar javni organi izplačajo sredstva, brez da bi sami dobili protiuslugo ali protidobavo, jih pa vendarle izplačujejo za določene namene. Izplačujejo jih določenim krogom prejemnikov, ki dosegajo neke širše koristi in cilje, ki jih država ali lokalna skupnost želi spodbujati in razvijati.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Tako 10. načelo Kodeksa računovodskih načel kot tudi v Uvodu v SRS zapisana ena od temeljnih računovodskih predpostavk - upoštevanje nastanka poslovnega dogodka, od organizacij zahteva, da

  • poslovne dogodke pripoznamo, ko se pojavijo in ne šele ob plačilu,

  • o poslovnih dogodkih poročamo v izkazih tistega obdobja, na katero se nanašajo in

  • odhodke pripoznamo v knjigovodskih razvidih in s tem v računovodskih izkazih na podlagi neposredne povezave nastanka stroškov oziroma odhodkov in pridobitve prihodkov.

Ker po SRS 10.45 državne podpore

  1. za pridobitev osnovnih sredstev porabljamo v skladu z obračunano amortizacijo,

  2. za pokrivanje drugih stroškov porabljamo skladno s pojavljanjem teh stroškov, za pokrivanje katerih so podpore bile prejete,

Tekoči in odloženi prihodki

ter upoštevaje načela nastanka poslovnega dogodka torej prejete državne podpore časovno razmejujemo, tako dolgoročno kot kratkoročno. Ker državne podpore pomenijo za podjetje vir prihodkov, torej prejete državne podpore v nekaterih primerih knjižimo direktno med prihodke tekočega obračunskega obdobja, v drugih primerih pa prejete podpore odložimo – knjižimo na kratkoročno odložene prihodke ali pa na dolgoročno odložene prihodke, odvisno od tega, v kakšnem obdobju bodo nastajali stroški, za katere smo te državne podpore prejeli. To praktično pomeni, da z računovodsko tehniko časovnega razmejevanja dosežemo, da v tistem poročevalskem obdobju, ko izkažemo prihodke, izkažemo tudi z njimi povezane odhodke.

Da je treba tem računovodskim predpostavkam slediti, izhaja tudi iz jasno zapisanih določb Slovenskih računovodskih standardov:

  • med dolgoročno odložene prihodke se uvrščajo tudi državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov, namenjene so pokrivanju stroškov amortizacije teh sredstev oziroma določenih stroškov in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke (SRS 10.2),

  • dolgoročne pasivne časovne razmejitve v zvezi z državnimi podporami, prejetimi za pridobitev osnovnih sredstev, se oblikujejo za državne podpore, s katerimi so bila osnovna sredstva nepovratno oziroma brezplačno pridobljena (SRS 10.8),

  • dolgoročne pasivne časovne razmejitve na račun dolgoročno odloženih prihodkov se prenašajo med poslovne prihodke tistega poslovnega leta, v katerem se pojavljajo stroški oziroma odhodki, za pokrivanje katerih so oblikovane (SRS 10.18),

  • stroški amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, pridobljenih z državnimi podporami, se obračunavajo posebej, iz dolgoročno odloženih prihodkov se vnašajo med prihodke posameznega poslovnega leta zneski, ki ustrezajo tako obračunanim stroškom amortizacije (SRS 13.3).

Za amortizacijo ali nakup osnovnih sredstev

Naj povzamemo, če se prejeta državna podpora nanaša na pokrivanje stroškov, ki bodo nastajali v daljšem časovnem obdobju, take prejete podpore knjižimo na odložene prihodke (dolgoročne pasivne časovne razmejitve) in jih postopoma prenašamo v izkaz poslovnega izida skladno s pojavljanjem stroškov. Prav tako smo z navajanjem določb iz SRS odgovorili na vprašanje, kako knjižiti prejeto državno podporo, če je v razpisni dokumentaciji in v sklenjeni pogodbi pisalo, da se državna podpora nameni za nakup osnovnih sredstev (torej ni besedilo razpisa in pogodbe, da podpora krije stroške amortizacije). Standardi jasno zapišejo, da se podpora tako za nakup osnovnih sredstev kot za kritje stroškov osnovnega sredstva (torej amortizacije) enako obravnava, torej v obeh primerih knjiži na odložene prihodke, ki se prenašajo med prihodke tekočega razdobja skladno z obračunano amortizacijo.

Državne podpore v MSRP

MRS 20

Še beseda o mednarodnih standardih računovodskega poročanja. MSRP obravnavajo državne podpore in pomoči v okviru posebnega mednarodnega računovodskega standarda MRS 20 - Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državnih pomoči, ki se navezuje na MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva. MRS 20 loči med državnimi pomočmi in državnimi podporami, vendar jih vsebinsko glede knjiženja in pripoznavanja v poslovnih knjigah obravnava enako kot Slovenski računovodski standardi, le-da jih pojasnjuje obširneje.

Državne podpore so državna pomoč v obliki prenosov sredstev na podjetje v zameno za upoštevanje nekaterih okoliščin v preteklosti ali v prihodnosti, ki se nanašajo na poslovanje podjetja. Mednje se ne uvrščajo tiste oblike državne pomoči, katerih vrednosti ni mogoče določiti v razumnih mejah, pa tudi ne posli med podjetjem in državo, ki jih ni mogoče razlikovati od običajnih trgovinskih poslov podjetja. Državne podpore se morajo pripoznavati strogo dosledno kot prihodek v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Podpore ne smejo neposredno povečevati kapitala. Državne podpore se včasih imenujejo tudi dotacije, subvencije ali premije. Podpora se torej obračuna na enak način, če gre za prejem denarja ali za zmanjšanje obveznosti podjetja do vlade. Državna podpora, ki jo podjetje dobi kot nadomestilo za že nastale