Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Časovne razmejitve

26.10.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

4.2.2 Časovne razmejitve

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve in druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena, terjatve in obveznosti se nanašajo na znane ali še ne znane pravne oziroma fizične osebe, do katerih bodo tedaj nastale prave terjatve in dolgovi, s sredstvi pa so mišljeni proizvodi ali storitve, ki jih bodo bremenile.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Kratkoročne časovne razmejitve so lahko usredstvene (aktivne) kratkoročne časovne razmejitve ali udolgovljene (pasivne ) časovne razmejitve. Delimo jih tudi na kratkoročne in dolgoročne časovne razmejitve, odvisno od tega, ali se bodo terjatve oz. obveznosti pojavile v letu dni od bilančnega presečnega dne ali v daljšem obdobju oziroma v kolikšnem času se bodo uporabljale.

Usredstvene (aktivne) kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.

Kratkoročno odločeni stroški / odhodki

Kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki so zneski, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo dejavnosti in še ne vplivajo na poslovni izid oziroma še niso vračunani v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ali zalog. Ti zneski bodo šele kasneje vračunani kot stroški in tudi razporejeni na ustrezne stroškovne nosilce ali pa bodo kasneje vplivali na poslovni izid oziroma bodo vračunani v nabavno vrednost opredmetenih dolgoročnih sredstev ali zalog. Kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki nastajajo tudi ob nabavi nekaterih storitev, ob zmanjšanju zalog zaradi okvar, razsipa, kala in loma ter v drugih primerih.

Kratkoročno nezaračunani prihodki

Kratkoročno nezaračunani prihodki so zneski, ki se v poslovnem izidu utemeljeno upoštevajo kot prihodki, za katere pa do njih pripoznanja še ni bilo prejeto plačilo in jih tudi ni bilo mogoče nikomur zaračunati.

Vrednotnice

Med kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami izkazujemo tudi vrednotnice, ki jih običajno v podjetju hranimo v blagajni. Vrednotnice so listki z nazivno vrednostjo za plačilo storitev ali blaga. Mednje štejemo poštne znamke, kolke, bloke vozovnic in nalepnice za krajevni javni promet, bone za prehrano in podobno.

Postavka aktivnih kratkoročnih časovnih razmejitev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če:

- je verjetno, da se bodo v prihodnosti zaradi nje povečale gospodarske koristi, in

- je mogoče njeno vrednost zanesljivo izmeriti.

Pri nobeni postavki kratkoročno odloženih stroškov oziroma kratkoročno odloženih odhodkov se ob njenem nastanku ne sme predpostavljati, da bodo dejanski stroški, ki jih je utemeljeno mogoče pričakovati v letu dni, večji od odloženega zneska ali da se bodo pojavljali čez več kot leto dni. Prav tako se pri nobeni postavki kratkoročno nezaračunanih prihodkov ob njenem nastanku ne sme predpostavljati, da že obstaja pravna ali fizična oseba, ki bi morala biti obremenjena z njo, ali da bo dejanski znesek manjši od nezaračunanega, ki pa je že bil upoštevan pri ugotavljanju poslovnega izida. Ko se oblikuje ustrezna terjatev oziroma se prejme plačilo, kratkoročno nezaračunani prihodki ugasnejo.

Šteje se, da je znesek zanesljivo izmerjen, če podjetje pri njegovem določanju upošteva knjigovodske listine ali drugo dokumentacijo, s katero razpolaga.

Aktivne časovne razmejitve se sicer ne prevrednotujejo, vendar pa jih je treba tako med letom kot ob sestavljanju računovodskih izkazov preverjati (realnost in upravičenost njihovega oblikovanja) oziroma upoštevati morebitne spremembe, ki jih povzročijo poslovni dogodki, nastali po oblikovanju teh razmejitev.

Udolgovljene (pasivne) kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej vračunane odhodke in kratkoročno odložene prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.

Vnaprej vračunani stroški / odhodki

Vnaprej vračunani stroški oziroma vnaprej vračunani odhodki nastajajo na podlagi enakomernega obremenjevanja dejavnosti ali poslovnega izida, pa tudi zalog, s pričakovanimi stroški, ki se še niso pojavili.

Kratkoročno odloženi prihodki

Kratkoročno odloženi prihodki nastajajo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve, vendar zaradi tega ni običajnih obveznosti do kupcev, ki bi se šteli kot dobljeni predujmi. Prav tako nastajajo, če je upravičenost do priznanja prihodkov v poslovnem izidu v trenutku prodaje še dvomljiva.

Postavka pasivnih kratkoročnih časovnih razmejitev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če:

- je verjetno, da se bodo zaradi nje v prihodnosti zmanjšale gospodarske koristi, in

- je mogoče njeno vrednost zanesljivo izmeriti.

Pri nobeni postavki kratkoročno odloženih prihodkov se ob njenem nastanku ne sme predpostavljati, da bodo dejanski prihodki večji od kratkoročno odloženih prihodkov ali da se bodo stroški, ki jih bodo morali pokrivati, pojavljali tudi čez več kot leto dni.

Pripoznanja kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, kadar so že izrabljene možnosti ali pa ni več potrebe po tovrstnih kratkoročnih časovnih razmejitvah, ker razlogov, zaradi katerih so bile oblikovane, ni več.

Pasivne kratkoročne časovne razmejitve se lahko uporabljajo samo za postavke, za katere so bile prvotno pripoznane.

Postavke pasivnih kratkoročnih časovnih razmejitev ne smejo skrivati rezerv. V realne okvire se spravijo tako, da se za razlike popravijo dotedanji stroški oziroma redni odhodki in redni prihodki, v zvezi s katerimi so se prvotno pojavile.

Spremembe Slovenskega računovodskega standarda 15 z veljavnostjo od 1.1.2019 dalje na področju začetnega merjenja prihodkov prinašajo precejšnje novosti, ki imajo zaradi uvedbe nekaterih novih pravil glede določanje transakcijske cene in morebitnih izvršitvenih obvez, ki izhajajo iz prodajne pogodbe med kupcem in prodajalcem pomemben vpliv na izkazovanje kratkoročno odloženih prihodkov. Več o novostih pri začetnem merjenju prihodkov si lahko preberete v članku: Prihodki.

Sodobni marketinški pristopi namreč v praksi pogosto znotraj ene storitve ali prodaje blaga kupcem ponujajo skupek več različnih proizvodov ali storitev, ki jih kupcu prodajo kot eno samo storitev, čeprav gre lahko za prodajo blaga in določene storitve, pri čemer obstaja določen časovni zamik pri tem, kdaj bo kupcu blago ali storitev dejansko opravljena (na primer prodaja naročniškega paketa z vezavo dveh let, prodaja vozila z možnostjo nadgraditve po polovični ceni v določenem roku, prodaja tovornega vozila z možnostjo rednega servisiranja). V vseh navedenih primerih se prihodki delno izkazujejo takoj in delno se časovno razmejujejo kot kratkoročno ali dolgoročno odloženi prihodki.

Kratkoročno vnaprej vračunani stroški

Zneski kratkoročno vnaprej vračunanih stroškov oziroma kratkoročno vnaprej vračunanih odhodkov, ki bremenijo poslovne učinke ali

 
 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih