4.6.6 Poslovni izid
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev, Boštjan J. Turk
Poslovni izid je ugotovljena razlika med prihodki in odhodki obdobja. Da ravnanje z njim poteka skladno, je potrebno upoštevati pravni red, ki je predstavljen v PRAVNEM VIDIKU članka. Temu sledi DAVČNI VIDIK, poslovni dogodek ugotavljanja in uporabe poslovnega izida pa je prikazan v PRIMERIH KNJIŽENJ.
Novosti vezane na DAVNI VIDIK izvirajo iz Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) objavljenem v U.l. RS, številka 131/2023, z 22. 12. 2023, dopolnitve v članek v skladu s spremembo zakona je vnesel Boštjan J. Turk. Najdete jih pod DAVČNI VIDIK in so označene z grafičnim znakom za opozorilo (!).
Definicija
Poslovni izid ureja SRS2016 21. Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja. Poslovni izid je lahko dobiček ali izguba, je razlika med prihodki in dohodki v obračunskem obdobju.
Izkaz poslovnega izida organizacije sestavljajo za splošne ali posebne namene za potrebe zunanjega poročanja. Od vrste in narave organizacije sta odvisna obseg in razčlenitev postavk v izkazu poslovnega izida.
V društvih, invalidskih organizacijah, ustanovah in zavodih se poslovni izid imenuje presežek prihodkov oziroma presežek odhodkov poslovnega leta.
Računovodski vidik
Poslovni izid (dobiček ali izguba) se v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih ugotavlja s primerjanjem ustreznih pripoznanih prihodkov in odhodkov. Presežek prihodkov nad odhodki je dobiček, presežek odhodkov nad prihodki je izguba. Knjigovodsko se izkazani poslovni izid (negativen ali pozitiven) dobička, razporeditev čistega dobička poslovnega leta, ter prenos izgube.izkazuje v kontih razreda 8. V skupini razreda 8 se poslovni izid ugotovi, v njem se knjižijo tudi razporeditev
Bilančni dobiček se od dobička, izkazanega v izkazu poslovnega izida praviloma razlikuje, saj je bilančni dobiček sestavljen iz čistega dobička tekočega leta in preostanka prenesenega čistega dobička, ki ga imajo družbeniki na razpolago za razporejanje (lahko ostane nerazporejen ali pa ga razporedijo na druge sestavine kapitala) in morebitno delitev med družbenike in druge.
Bilančni dobiček je skladno 5. točko 66. člena ZGD-1 vsota naslednjih postavk: čistega dobička, zmanjšanja (sprostitve) kapitalskih rezerv, zmanjšanja (sprostitve) rezerv iz dobička, povečanja (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička in zmanjšanja za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan.
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 230. členu določa vrstni red uporabe čistega dobička:
- za kritje prenesene izgube,
- za oblikovanje kapitalskih rezerv na podlagi sklenjene prisilne poravnave,
- oblikovanje zakonskih rezerv po četrtem odstavku 64. člena ZGD-1,
- oblikovanje rezerv za lastne deleže po petem odstavku 64. člena ZGD-1 in
- oblikovanje statutarnih rezerv v primeru iz sedmega odstavka 64. člena ZGD-1.
Uporabo dobička za te namene in po takšnem vrstnem redu mora upoštevati že poslovodstvo ob sestavitvi letnega poročila.
Več o oblikovanju rezerv najdete v članku Rezerve.
Če je izkaz poslovnega izida negativen in podjetje izkaže izgubo, se ta skladno z ZGD-1 pokriva:
- s prenesenim čistim dobičkom iz preteklih let,
- iz dobičkov naslednjih obračunskih obdobij,
- iz rezerv iz dobička,
- iz zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv (tudi splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala) pod pogoji iz 10. odst. 64. člena ZGD-1,
- s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala.
Davčni vidik
V UL RS, številka 131/2023 je bil 22. decembra 2023 objavljen Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), ki določa začasno zvišanje stopnje DDPO za tri odstotne točke. . Ne glede na 60. člen ZDDPO-2 se skladno s 64. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) od davčne osnove za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 davek plačuje po stopnji 22%.
Z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) je stopnja davka na dohodek pravnih oseb (DDPO) začasno zvišana za tri odstotne točke, kar znaša 22%, za obdobje med leti 2024-2028. To pomeni, da podjetja za navedena leta plačujejo višjo davčno stopnjo, kar je lahko ukrep za povečanje prihodkov države v času izvajanja zakona.
Znesek, ki ga predstavlja razlika treh odstotnih točk pri začasnem zvišanju stopnje DDPO predstavlja namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo. Kljub določbam v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se torej zaradi sprejetega ZORZFS za obdobje 2024-2028 uporablja posebna stopnja DDPO v višini 22%. To kaže na prilagodljivost in prilagojen pristop k davčni politiki, ki odraža potrebe po dodatnih sredstvih za podporo obnovi in razvoju.
Med ključne točke tako spadajo uvedba zakona za obnovo po poplavah, vzpostavitev proračunskega sklada, posebni davki in spremembe v obdavčitvi vlagateljev.
Državni zbor je sprejel Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) za hitro obnovo poplavljenih območij po lanskoletnih avgustovskih poplavah, ki med drugim določa vire za financiranje projektov in ukrepov, povezanih s poplavami in plazovi. V veljavo je stopil 23. decembra 2023, medtem ko so se davčne obveznosti pričele uporabljati od 1. januarja 2024 dalje do izteka ustreznih davčnih obdobij za katere velja.
Kot vir prihodka proračunskega sklada za obnovo so bili uvedeni:
- proračunski sklad, financiran z začasnim davkom na bilančno vsoto bank in hranilnic, katerega sredstva se bodo zbirala na posebnem računu, ločeno od drugih proračunskih sredstev;
- začasno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) za obdobje 2024–2028 se za 3% točke na 22% DDV (60 ZORZFS).
- začasno uporabo čistega in bilančnega dobička Slovenskega državnega holding;
- za isto obdobje (2024-2028), banke in hranilnice z dovoljenjem BS, podružnice ali poslovne enote bank in hranilnic iz EU, če so v RS upravičene opravljati bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve prek podružnice (ali neposredno), banka in hranilnica tretje države, ki je pridobila dovoljenje BS za ustanovitev podružnice, plačujejo 0,2% davek na bilančno vsoto (78 ZORZFS). Osnova za davek je bilančna vsota zavezanca ali podružnice, pri čemer se pri poslovni enoti upošteva sorazmerni del glede na prihodke v Sloveniji. Možna so zmanjšanja davka za donacije za odpravo posledic plazov in poplav ter razlika med davčnima stopnjama. Davčna obveznost ne sme presegati 30% dobička iz rednega poslovanja pred odhodki iz naslova tega davka za posamezno davčno obdobje. Davek je namenski in se uporablja za obnovo, s ciljem zagotavljanja finančnih sredstev za obnovne posege.
- obdavčitev vlagateljev fizičnih oseb v vrednostne papirje Republike Slovenije, izdane med leti 2024–2026, kar lahko vpliva na gospodarsko okolje in vlagateljske odločitve. Obresti od teh vrednostnih papirjev so izenačene z obrestmi na denarne depozite, pri čemer seštevek obresti do tisoč evrov ni obdavčen.V ta limit se bodo tako vštevale tudi obresti, ki jih doseže rezident od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je RS in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter so v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam.
ZORZFS prinaša naslednje spremembe v členih Zakona o dohodnini in Zakona o davčnem postopku:
Zakon o dohodnini:
- Spremembe v 133. in 134. členu, ki zadevajo obdavčitev obresti od vrednostnih papirjev Republike Slovenije izdanih v letih 2024-2026.
- Obresti se izenačujejo z obrestmi na denarne depozite, vendar so neobdavčene do tisoč evrov.
- Ta sprememba omogoča enakopravno obdavčitev obresti na vrednostne papirje in obresti na depozite.
Zakon o davčnem postopku:
- Spremembe v 325. in 326. členu, ki se nanašajo na davčni postopek v zvezi s plačilom dohodnine za obresti od vrednostnih papirjev.
- Dodatne določbe glede obdavčitve obresti, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, izdanih s strani Republike Slovenije v letih 2024-2026.
- Obresti so izenačene z obrestmi na denarne depozite, pri čemer je do tisoč evrov teh obresti neobdavčenih.
Povezava med 60. členom ZDDPO-2 (Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb) in 64. členom ZORZFS (Zakon o obnovi zavezancev za obnovo Slovenije) je v spremembi davčne stopnje za davek od dohodkov pravnih oseb.
60. člen ZDDPO-2:
- Določa, da se davek od dohodkov pravnih oseb plačuje po stopnji 19 odstotkov od davčne osnove.
64. člen ZORZFS:
- Spreminja stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb za leta 2024-2028, in sicer dviguje stopnjo na 22 odstotkov.
- Razlika treh odstotnih točk med stopnjama postane namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo.
Torej, ZORZFS spreminja stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, kot jo določa ZDDPO-2,…